Bilo je pred leti, ko sem bila na delu v tujini. Ker sem bila sama, sem izkoristila vsako priložnost, da koga spoznam in izvem, kje se žura in bi se lahko imela dobro. Tako sem v neki trgovini spoznala temnopoltega fanta. Ni bil ravno moj tip, vendar bi z njim lahko kam šla in spoznala nove ljudi. No, tako sem vsaj mislila.

Na hitro sva se dogovorila, kje in kdaj se dobiva. Prišla sem s svojim avtom, ga parkirala in pot sva nadaljevala s tramvajem. Takoj ga je zmotilo, da sem si ponavljala naslov, kjer sem pustila avto. On je mislil, da bo pač kavalir in me odpeljal nazaj do avta, jaz pa v to nisem preveč verjela. Po kakih treh napačnih tramvajih sva mukoma le prišla do zabave. Izkazalo pa se je, da je to nekakšna domorodna zabava in da sem bila njegova bela trofeja.

Nisem rasistka in vse sprejemam, drugače na vse skupaj sploh ne bi pristala, toda  tam sem bila edina med drugačnimi in kar slinili so se okoli mene. Ker mi je bilo neprijetno, sem ga prosila, da odideva kam drugam. S taksijem sva se odpeljala do avta in še dobro, da sem si zapomnila kraj, kjer sva ga pustila, saj se ga on seveda ni spomnil. Ko je bilo treba taksistu plačati, se on ni zganil, torej sem plačala jaz, drobiž pa je pobral on. Kaplja čez rob!

Odločno sem odkorakala do avtomobila, on pa mi je rekel nekaj, česar nisem mogla verjeti. Prav po filmsko me je vprašal, ali bi šla k njemu pogledat njegovo zbirko CD-jev. Nasmejala sem se, se usedla v avto, zaklenila in odpeljala. Potem mi je še pošiljal sporočila, kaj si bodo zdaj mislili njegovi kolegi, ker me ne bo več z njim, pa kako so mu ves večer kupovali pijačo ... Obup.

Bralka Heidi