Pisalo se je leto 2000 in naša generacija je stopila v najlepše obdobje našega življenja, srednjo šolo. Tam spoznaš veliko novih ljudi, začneš žurati in ustvarjati najlepše spomine.

In tako sem jaz preko sošolke spoznala fanta, ki je bil simpatičen in po nekaj sms-ih sva se dogovorila, da se dobiva na zmenku. Počakal naj bi me na postaji, skupaj pa bi nato odšla do enega lokala na pijačo.

Isti dan sem prijateljici ugodila in bila njen model v frizerskem salonu. Postrigla me je, posušila in nalakirala lase, čeprav sem bila proti, ker so se mi potem lasje lepili in si jih nisem mogla "počesati z roko“. Odhitela sem domov in se še uredila za zmenek. Oblečem sem kavbojke, rdečo majčko z napisom, obula najljubše "špičake" in odhitela od doma.

Ob prihodu na postajo pa šok, s seboj je pripeljal psa in zato sva mogla peš do Zajčje dobrave na sprehod. Med sprehodom je psu metal palico in se pogovarjal z mano. Nato je pes začel teči v gozd kot zmešan in midva za njim. No, jaz sem bila skoraj 1 km za njima, ker nisem mogla teči. Končno sem ju dohitela. Pes se je valjal po crkovini, on se je smejal. In potem sledi najhujše. Ob odhodu iz gozda se mi je v lase zapletla manjša veja, ki je nisem čutila zaradi tistega trapastega laka v laseh. On se je začel smejati in naenkrat sem čutila, da me je nekdo močno pocukal. Bil je on.

Vsa besna sem odšla iz Zajčje dobrave, on me je klical in se opravičeval, vendar ni mogel opravičiti dejstva, da se je ravnokar zgodil najhujši zmenek mojega življenja.