"Zdaj dvignimo čaše, polnoč je, naj vino ogreje ti srce, težko je, a ni mi žal, da sam sem ostal …"



Znana, skoraj ponarodela pesem Pop Designa je plagiat, sta nam povedala nemška avtorja Grant Stevens in Micki Meuser, ki sta pesem z naslovom Man of the World v okviru skupine The Window Speaks izdala leta 1987 (založba EMI), torej dve leti pred skupino Pop Design, ki je Božično noč izdala leta 1989 na albumu Slava vojvodine Kranjske.

Na Sazasu pa sta kot avtorja pesmi podpisana Tone Košmrlj (skladatelj in aranžer) in Miran Rudan (besedilo).

Lahko se zgodi prepoved
Spor okoli avtorskih pravic po navadi dobi epilog na sodišču, in če se izkaže, da gre dejansko za plagiat, se lahko zgodi marsikaj – zahteva se tudi odškodnina za vsa leta morebitnega neupravičenega izkoriščanja tujega dela (v tem primeru je skupina po naših informacijah od tantiem dobila več deset tisoč evrov).

Sazas pa utegne v svoji bazi spremeniti avtorstvo skladbe. Seveda če se izkaže, da Košmrlj ni avtor pesmi Na božično noč, to pa velja tudi za vse druge priredbe in remikse te skladbe. Če nemška avtorja dokažeta avtorstvo, se lahko zgodi celo prepoved izvajanja skladbe.

Sazas svetuje sodišče
Sazas, ki pobira in deli denar od avtorskih pravic, se od dogajanja distancira.
"Morebitnega plagiatorja lahko prijavi le nosilec avtorske pravice. Oškodovanec prek pristojnih organov (policije, sodišča) uveljavlja svoje pravice, in če se počuti finančno zlorabljenega, lahko seveda prek sodišča zahteva tudi neko denarno odškodnino za nazaj," je pojasnil Uroš Štefančič s Sazasa.

Nemška avtorja Grant Stevens in Micki Meuser:
"Slišala sva, da je bila najina skladba Man of the World (glasba Micki Meuser, besedilo Grant Stevens) ukradena in uporabljena za skladbo Na božično noč. Na božično noč je stoodstotno, noto za noto kopiran najin original Man of the World, posnet pri CBS Records in izdan pri EMI Music Publishing leta 1987. Niti registrirana avtorja v Sloveniji (Tone Košmrlj in Miran Rudan) niti skupina Pop Design niso nikoli spraševali ali dobili dovoljenja za uporabo najinega dela. Od leta 1989, to je 21 let, Tone Košmrlj in Miran Rudan nedovoljeno pobirata prihodke, ki pripadajo Mickiju Meuserju in Grantu Stevensu, pravima avtorjema. Gre za nesporno kršitev avtorskih pravic. Kot prava avtorja bova vsekakor iskala zadoščenje za neplačane pravice tako v preteklosti kot v prihodnje."

Saša Lendero: "Ne grem na kolena je legalna priredba"
"Nekaj avtorjev malo zamenjuje 'malo navdiha' s popolnim kopiranjem (smeh). Seveda mnogo pesmi spominja na kako drugo in tudi nama z Miho se je že zgodilo, da sva nenamerno naredila pesem, ki je bila premalo izvirna, vendar se nekaterim to dogaja redno in predvsem – namerno. Kakorkoli že, kadar delam priredbe – in do zdaj jih je bilo že kar nekaj –, vedno navedem izvirnega avtorja. Tako je bilo seveda tudi pri pesmi Ne grem na kolena, katere izvirni avtor Nikolas Karvelas je zahteval tudi prevod mojega besedila, ki je pomensko popolno nasprotje izvirnika. Besedilo mu je bilo tako všeč, da se je odločil del avtorskih pravic dodeliti meni kot avtorici novega teksta. To se zgodi zelo, zelo redko. Seveda pa vse druge avtorske pravice ostanejo prvotnemu avtorju, kar pomeni, da je večina priredb zelo vesela, saj tako dodatno zaslužijo," pravi Saša Lendero.