Belmondo, ikona francoskega novega vala, je po besedah direktorja festivala Alberta Barbere zahvaljujoč svojemu privlačnemu videzu, izjemnemu šarmu in neverjetni mnogostranskosti igral v dramah, avanturah in tudi komedijah, s čimer si je pridobil svetovno slavo.

Skolimowski pa po besedah Barbere, tako kot režiser Roman Polanski, sodi med tiste režiserje, ki so pomembno prispevali k prenovi poljske kinematografije.

Belmondo, rojen leta 1933 v pariškem predmestju Neuilly-sur-Seine, se je kot mladenič intenzivno ukvarjal z boksom in nogometom. Diplomiral je na konservatoriju za igro v Parizu, z 20. leti je že stal na odrskih deskah. Zaslovel je v filmu Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha iz leta 1960, v katerem je zaigral mladega gangsterja. Z Godardom je sodeloval še pri filmu Nori Pierrot (1965), leta 1974 pa je zaigral v naslovni vlogi v filmu Stavisky Alaina Resnaisa.

Od začetka 70. let je pogosteje igral v akcijskih filmih in kriminalkah, med drugim leta 1981 v filmu Profesionalec (Le professionnel). V 90. letih je ponovno nastopal v gledališču. Potem, ko je je preživel manjšo kap, je nastopil še v filmu Moški in njegov pes (Un Homme et son chien) iz leta 2008.

Igralec, ki je leta 2011 v Cannesu prejel zlato palmo za življenjsko delo, je zaigral tudi v filmih režiserjev, kot sta Claude Chabrol in Vittorio De Sica.

Skolimowski se je rodil leta 1938 v Lodžu, diplomiral je na tamkajšnji filmski šoli. Od svojega prvenca, kratkega filma Preteče oko (Oko wykol) je režiral več kot 20 filmov. Več kot 20 let je živel v Los Angelesu, kjer se je posvečal slikarstvu, občasno je tudi zaigral v filmih. Po 17-letni prekinitvi se je vrnil na Poljsko in k filmu kot scenarist in režiser s celovečercem Štiri noči z Ano (Cztery noce z Anna, 2008).

Dva zlata leva bodo na beneškem filmskem festivalu letos podelili prvič. Kot piše na spleti strani festivala, ju bodo odslej vsako leto podeljevali enega igralcu oziroma igralki, drugega pa režiserju oziroma producentu.