Na zunaj je tokrat testirani Eufy RoboVac L70 podoben prvi generaciji sesalnikov Roborock (na voljo si sicer pod Xiaomijevim imenom). Zgoraj spredaj sta dva, namesto treh gumbov, lasersko tipalo pa je na zadnjem delu in ne v sredini, kot pri Roborocku S50. Na spodnji strani pa so razlike minimalne. Krtača je modra namesto oranžna, drugačna pa je še tekalna površina obeh gonilnih koles. Nič od tega pa ne vpliva na učinkovitost sesanja, kar je edina pomembna lastnost pri tovrstnih izdelkih.

Kot vsi podobni je L70 kombinirana naprava, kar pomeni, da ima tudi nastavek s krpo, zato lahko površino še pobriše, ne samo posesa. Medtem ko ima S50 posodo za vodo v tem nastavku, je pri L70 premaknjena v koš za smeti. Ta pa je tudi večji in ima po našem mnenju lažje odstranljiv filter, ki bo zaradi tega morebiti cenejši. Ker je posoda za vodo, tudi pri njej gre za majhno prostornino, v košu po eni strani poenostavi uporabo, pro drugi pa do neke mere zaplete konstrukcijo naprave, saj mara biti povezana z odstranljivim dodatkom za brisanje tal. Bolj kot je nekaj zapleteno, prej se lahko pokvari.

Še največja razlika med napravama je v sesalni moč. Ta je pri L70 2200, pri S50 pa 2000 Pa. Na prvi pogled malo, a se lahko pozna, še posebej ko robot veliko sesa površine pokrite s preprogami. Poudariti pa moramo, da najvišja moč sesanja ni stalna, temveč jo sesalnika uporabite le takrat, ko jo potrebujeta, kajti drugače bi se bateriji prehitro izpraznili.

Dovolj dober v funkciji sesalnika

Sesalnik je treba najprej povezati v domače brezžično omrežje, kar storite s pomočjo aplikacije EufyHome. Postopek je sicer preprost in lepo založen s potrebnimi informacijami, če pa povezava v prvem poskusu ne uspe, poskusite še enkrat. V aplikaciji so običajne funkcije za nadzor in upravljanje sesalnika, pa prvem čiščenju prostora pa robot oblikuje tloris, ki ga lahko posnamete, da na njem narišete površine, na katere sesalnik ne sme ali črte, ki jih ne sme prevoziti. Ta funkcija, ki jo ima tudi S50, se je v praksi izkazala za zelo uporabno, saj odpade potreba in skrb za dodatne naprave (virtualni zid, svetilnik), ki jih v te namene potrebujejo nekateri drugi sesalniki.

Tudi ta sesalnik pa ima žal eno samo krtačo, kombinirano z gumo in ščetinami. Smeti sicer pobira dokaj dobro, vendar ne tako, kot dve pri sesalnikih iRobot, pa še veliko težje jo je čistiti, ko se vanjo zavijejo lasje ali vrvice. Za razliko od modela S50, pa je malce večje stranska metlica, zato naj bi bil v teoriji uspešnejši v pobiranju smeti ob robovih. Praktično tega ne moremo ne potrditi ne zanikati, opaziti pa je, da kdaj metlica odbije smeri stran od sesalnika in ne pod krtače.

Zaradi enake konstrukcije, mer in tipal, ima L70 tudi enake težave. Ena od teh je še vedno rob pod krilci kuhinjskih omaric, prav tako pa ga zmede, če lasersko tipalo zakrije zavesa. Dovolj, da je prozorna in pojavi se podobna težava, kot pri vseh laserskih napravah, ki morajo delovati v »megli«. Tudi ta sesalnik namreč nima algoritma, ki bi ga rešil v takšnih primerih. Drugače pa je njegova orientacija v prostoru zelo dobra, premika se v vzporednih poteh, ki se med seboj prekrivajo, vedno pa tudi najde pot do polnilne postaje. Baterija je sicer dovolj velika, da zdrži več kot dve2 uri, če pa je to premalo, se sesalnik vrne, napolni baterijo in z delom nadaljuje, kjer je končal.

Video o tem robotu si lahko ogledate na portalu Tehnozvezdje.