Digitalizacija nas spremlja že na vsakem koraku. Več uporabnikov in stalno priključenih naprav pa bo prej ali slej povzročilo zapolnitev kapacitet in obstoječa omrežja naredilo za ozka grla. Ne danes, morda ne jutri, a kmalu in to je glavni razlog, zakaj je potrebna evolucija tehnološkega razvoja mobilnih omrežij.

Večje in stabilnejše hitrosti prenosa podatkov, več sočasnih naprav v omrežju in krajši zakasnitveni časi so namreč lastnosti, po katerih se tehnologija pete generacije mobilnih omrežij razlikuje od sedanjih. Zaradi novega radijskega dela s tehnikami modulacij in sočasnega prenosa večjih količin podatkov bo povezava v omrežju 5G stabilnejša in hitra tudi tam, kje se bo hkrati zadrževalo veliko zahtevnih uporabnikov.

Navidezna, izboljšana in mešana resničnost

Pot v naše življenje si z razvojem tehnologij vse bolj utira tudi razširjena resničnost, nova postaja med analognim ter digitalnim svetom. In omrežja 5G bodo kot »dežnik« pokrila vse mogoče naprave razširjene resničnosti ter nanje prenašala zahtevne vsebine. Zato analitiki že napovedujejo, da bo ena od pomembnih »aplikacij« v omrežjih 5G prav razširjena resničnost in do leta 2024 naj bi izdelovalci prodali že 69 milijonov ustreznih naprav.

Foto: Epa 5G

Pa razlikujete med navidezno (Virtual Reality), izboljšano (Augmented Reality) in mešano oziroma združeno resničnostjo (Merged Reality)? Vse tri namreč sestavljajo razširjeno resničnost. Za začetek vas bo morda presenetilo dejstvo, da je navidezna resničnost že več kot 30 let stara tehnologija, medtem ko sta izboljšana ter mešana resničnost novinki. In razlike?

Če povemo preprosto - z navidezno resničnostjo opisujemo tridimenzionalno, popolnoma računalniško ustvarjeno okolje, ki ga lahko raziskujemo in v katerem težko ločimo, kaj je resnično in kaj ni. Medtem ko pri izboljšani in mešani resničnosti popolnoma navideznega sveta ni, digitalne elemente in informacije namreč dodajamo v resnični svet, v katerem se nahajamo. A bistvo vseh treh se vendarle skriva v podrobnostih.

Hitri prenosi podatkov z minimalno zakasnitvijo so ključni

O izboljšani resničnosti govorimo, ko z napravami, kot so pametni telefoni, tablice ali 3D očala, digitalne elemente dodajamo oziroma nalepimo v resnični svet, oboje pa nato vidimo na zaslonu oziroma skozi ustrezna očala. Aplikacije, ki jih bo omogočil razvoj novih omrežnih 5G tehnologij, bodo tako lahko iz okolja ves čas črpale zvočne in vizualne kot tudi lokacijske informacije, ki jih bodo nato obdelale ter na naših zaslonih tudi prikazale v realnem času. Kar pomeni, da bomo na pametnih telefonih, ki že zdaj uporabljajo prepoznavanje geo lokacije, denimo prebirali podatke o različnih turističnih znamenitostih, mimo katerih se bomo sprehajali, kot tudi vse druge zanimivosti izbranega kraja, od gastronomske ponudbe do omemb v literaturi ali najboljše poti do najbližjega letališča.

Podobna izboljšani je tudi mešana resničnost, le da so digitalni elementi v resnični svet tokrat umeščeni tako, da se prostora, v katerem se nahajajo, »zavedajo« in so z njim ter uporabnikom naprave tudi v interakciji. Najpomembnejše pri delovanju sistemov izboljšane ali mešane resničnosti je torej, kako realno so v resnično okolje integrirane digitalne informacije oziroma objekti. Uporaba obeh tako zahteva zanesljive in hitre prenose podatkov z minimalno zakasnitvijo, da lahko naprednim tehnikam računalniškega vida omogočijo zaznavo in rekonstrukcijo resničnega sveta, v katerega so nato vstavljeni digitalni elementi, ki so videti čim bolj naravno.

Vrhunski koncerti in učenje na daljavo iz naslanjača

Z razvojem pete generacije omrežnih tehnologij bo razcvet doživela še tretja - navidezna resničnost, v kateri lahko uživamo s pomočjo naglavnega VR prikazovalnika, slušalk, haptičnih, taktilnih in podobnih naprav. Vsak omenjen del tega sistema je namreč potreben za stimuliranje določenih čutil in posledično za dojemanje iluzije kot realnosti. Zaslon je pri tem osrednji in najpomembnejši del navidezno resnične izkušnje. Prav nobenega dvoma torej ni, da bodo višje hitrosti omrežij 5G, krajši zakasnitveni časi ter sposobnost povezovanja velikega števila naprav interneta stvari omogočili večje udobje in dostopnost uporabe naprav razširjene resničnosti. Hkrati pa bo vzpodbudila tudi produkcijo ustreznih vsebin. Med najprimernejšimi so zagotovo najrazličnejši dogodki, od vrhunskih glasbenih koncertov do najpomembnejših športnih tekem, igranje iger in celo pretočni video posnetki razločljivosti 8K. Vsebine so torej enake kot vedno, le pričakovanja so tokrat večja. S predpostavko, da bosta razvoj vsebin v največji meri narekovala telemedicina in učenje na daljavo.

Zelo podobno je mogoče pričakovati tudi pri za spoznanje morda nekoliko bolj poslovno naravnani dodani resničnosti, kjer se prav tako veliko govori o zdravstvenih storitvah, telemedicini in e-oskrbi, delu in učenju na daljavo, ki znajo biti tudi zaradi širjenja koronavirusa med gonili razvoja tovrstnih vsebin. Uporabnikom se morda obetajo tudi z dodatnimi informacijami opremljeni pogledi na športne terene in cela vrsta iger dodane resničnosti, kot je na primer igra Pokemon Go. In čeprav lahko večina naštetega deluje že v omrežjih LTE/4G, bo v omrežjih 5G vse delovalo še toliko bolje. Predvsem pa bolj resnično.