Upoštevati je treba zakonodajo

Da imajo nekateri strokovnjaki pomisleke glede aplikacij za sledenje okužbam z novim koronavirusom, smo že pisali. Dr. Emilijo Stojmenovo Duh najbolj skrbijo možne zlorabe, navidezno prostovoljna uporaba in dejanska učinkovitost tovrstnih aplikacij.

Zaskrbljujoče Pasti aplikacij za sledenje covidu-19

Na ministrstvu za javno upravo pa so za Žurnal24 povedali, da se je Boštjan Koritnik zavzel za koordiniran pristop EU pri razvoju tovrstnih aplikacij in da je že na neformalni videokonferenci EU ministrov, pristojnih za telekomunikacije in informacijsko družbo, ki je potekala 5. maja, poudaril, da je "za Slovenijo ključnega pomena, da uporaba mobilne tehnologije za namen spremljanja širjenja okužb temelji izključno na prostovoljni osnovi".

Poleg tega je po njegovem mnenju treba upoštevati tako evropsko kot nacionalno zakonodajo, kar vključuje tudi pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. "Podatki morajo biti anonimizirani, njihova hramba pa časovno omejena. Slovenska ustavna zaščita pravice do zasebnosti je med tremi najbolj restriktivnimi v EU (takoj za  Nemčijo in Avstrijo), čemur seveda sledi zakonodaja in s svojimi stališči tudi informacijska pooblaščenka," je poudaril in dodal, da Slovenija od teh standardov pri iskanju morebitne skupne rešitve ne bo odstopala.

Samo s tehnologijo ne bomo rešili vseh težav

Na ministrstvu se sicer zavedajo, da so lahko aplikacije za beleženje stikov v pomoč epidemiologom, saj na terenu sledijo stikom posameznika, ki je bil spoznan za okuženega in s tem zmanjšujejo možnost okužbe ostalih. "Prednosti in slabosti aplikacij za sledenje stikom pa izhajajo iz lastnosti strojne in programske opreme, na katerih delovanje aplikacij temelji," pojasnjujejo.

A verjeti v to, da bomo samo s tehnologijo rešili te vrste težav, je verjetno še največja težava, ki lahko doleti te aplikacije, dodajajo. Zato je po njihovem mnenju ključno razumevanje, kako aplikacije delujejo.

"Pričakovati je mogoče npr. veliko število 'lažno-pozitivnih' primerov, torej bo vzporedno z uporabo aplikacij treba vpeljati tudi jasna navodila in  enostavne ter hitre načine testiranja. Kar se morebitnih zlorab tiče, pa so te seveda mogoče. Da bi se temu v čim večji možni meri izognili, je treba aplikacijo ustrezno načrtovati, testirati, uvesti in spremljati njeno delovanje ter jo po potrebi nadgraditi."

Ključno bo zaupanje uporabnikov

Foto: Profimedia Pametni telefon Večina držav se je sicer zavezala, da bo objavila kodo aplikacij, kar pomeni, da bo ta preverljiva s strani neodvisne strokovne javnosti. "Poleg tega poznamo več postopkov za obvladovanje tveganj in s tem zmanjšanje zlorab na najmanjši še sprejemljiv nivo. Pristopi, ki vključujejo 'security by design' ter notranjo in tudi zunanjo revizijo kode in postopkov razvoja, nameščanja in delovanja programske in strojne opreme, so v IT svetu poznani in preskušeni," razložijo na ministrstvu.

Kot se že kaže, bo prav zaupanje uporabnikov tako v namen kot njihovo varnost ključno, da bi aplikacije za sledenje stikom dosegle svoj namen, torej zmanjšati možnost okužbe. "Ocene so sicer različne, nekje 60 odstotkov uporabnikov, mogoče celo več, bi si moralo aplikacijo namestiti in redno uporabljati, da bi z njo dosegli bistveno zmanjšanje širjenja okužbe," pravijo na ministrstvu za javno upravo.

Da bi aplikacija res dosegla svoj cilj, bi jo morali namestiti skoraj vsi uporabniki pametnih telefonov.

Na ministrstvu zato menijo, da je treba "prebivalkam in prebivalcem Slovenije jasno predstaviti, kakšne so prednosti in slabosti uporabe aplikacije ter jih seznaniti z morebitnimi tveganji, ki jih uporaba aplikacije prinaša". Tako bi jim, kot pravijo, omogočili, da se sami odločijo, ali si bodo aplikacijo namestili, ali ne. "Za tiste, ki aplikacije ne bodo uporabljali oz. je ne morejo uporabljati, pa bo treba zagotoviti druge načine spremljanja njihovih stikov v primeru, da se bodo okužili," dodajajo.

Se bosta Apple in Google povezala v bitki s covidom-19?

Večina držav članic sicer že pripravlja in testira svoje aplikacije. Slovenija pa, kot pravijo na ministrstvu, podpira predlog luksemburškega premierja Xavierja Bettela o razvoju skupne evropske aplikacije za namen spremljanja širjenja okužb s covidom-19. "Vlada o tem še ni konkretno razpravljala, kot ključno ministrstvo, ki mora prevzeti vodilno vlogo pri iskanju teh rešitev, pa vidimo ministrstvo za zdravje, saj mora svoje mnenje v prvi vrsti podati zdravstvena stroka. Ministrstvo za javno upravo pa lahko pomaga pri tehnoloških rešitvah in razvoju," pojasnjujejo.

Države so se oziroma se večinoma odločajo za enega od dveh pristopov, centraliziranega in decentraliziranega. Kot pravijo na MJU, tehnično gledano oba pristopa za svoje delovanje potrebujeta zaledni sistem (strežnik), razlikujeta pa se glede na to, kje se hranijo anonimizirani spiski stikov in kje se opravi izračun tveganja in s tem odločitev, ali je treba uporabnike obvestiti o tem, da so bili v stiku z okuženimi.

Foto: EPA Google "Oba pristopa imata svoje prednosti in slabosti. Zaenkrat ocenjujemo, da se bo bolj uveljavil decentralizirani, saj strokovnjaki menijo, da je pri tem pristopu lažje zagotoviti ustrezno varovanje pravice do zasebnosti uporabnikov aplikacije. Ta ocena temelji tudi na dejstvu, da sta zelo podoben (decentraliziran) pristop izbrala tudi Apple in Google, izdelovalca operacijskih sistemov za pametne telefone, ki skupaj pokrivata praktično celoten trg. Prav mogoče je, da bo to sodelovanje dveh tehnoloških gigantov v praksi tudi pospešilo oz. olajšalo čezmejno delovanje posameznih aplikacij," še napovedujejo na ministrstvu.

dezurni@zurnal24.si