Aplikacija za sledenje okužbam s covidom-19 je v zadnjih dneh dvignila precej prahu, mnenja strokovnjakov pa so deljena.

Dr. Emilija Stojmenova Duh, docentka v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je sicer načeloma zelo naklonjena tehnologiji, v tem konkretnem primeru pa ni tako. "Ne zaradi tehnologije same, ampak predvsem zato, ker nikjer ni bilo jasno predstavljeno, kdo bo imel dostop do teh podatkov, za kako dolgo, za kakšne namene bodo uporabljeni, ali bodo po določenem času ti podatki res izbrisani, kdo nam bo to zagotovil ...," razloži za Žurnal24.

Veliko je torej vprašanj, na katera ne poznamo odgovorov, pojavljajo se tudi raznorazni pomisleki, povezani s smiselnostjo uporabe tovrstnih aplikacij.

Foto: Profimedia Koronavirus aplikacija Prvi pomislek: zloraba

"Tudi, če se v teoriji zagotovi varnost podatkov preko raznih anonimizacij in šifriranj, nihče ne more zagotoviti, da ne bo prišlo do človeških zlorab – recimo, da se bo podatke uporabljalo za druge namene, na primer za preverjanje, ali ste bili ob določeni uri na določeni lokaciji," sogovornica utemelji svoje razmišljanje.

Drugi pomislek: učinkovitost

Dodatni pomislek predstavlja dejanska učinkovitost tovrstnih aplikacij – da bi bile resnično učinkovite, jih mora uporabljati večina populacije, kar pa je po mnenju dr. Stojmenove praktično nemogoče. 

Tretji pomislek: "prostovoljna" uporaba

Govori se, da se bo vsak posameznik prostovoljno odločal, ali želi aplikacijo uporabljati, istočasno pa se uporaba takšne aplikacije oz. več interoperabilnih aplikacij omenja kot eden od pogojev pri odpiranju notranjih meja EU. "Kar posledično za tiste, ki moramo potovati že zaradi službe, pomeni, da uporaba aplikacije ne bo več prostovoljna, ampak obvezna," pojasnjuje strokovnjakinja.  

Četrti pomislek: interoperabilnost

Število aplikacij, ki služijo spremljanju okužb s koronavirusom, je lahko neomejeno. "Vsaka država, vsako mesto oziroma celo vsako podjetje ali organizacija imajo lahko svojo aplikacijo za sledenje okužbam. Pa ne samo s koronavirusom, ampak okužbam nasploh," pojasnjuje dr. Stojmenova, kar pomeni, da je praktično nemogoče, da bi cel svet uporabljal enotno aplikacijo. Že znotraj meja Evropske unije je takšno idejo v praksi težko izpeljati, saj imajo države članice različno zakonodajo in regulativo. Edina realna možnost je torej, da so tovrstne aplikacije interoperabilne, vendar bo to po mnenju sogovornice predstavljalo velik izziv.

Ponekod države že intenzivno promovirajo "anti-korona" aplikacije

Dr. Stojmenova Duh je med projektnimi partnerji in znanci iz drugih držav raziskala, kakšne so njihove izkušnje z uporabo aplikacij za sledenje okužbam s covid-19.

Na Portugalskem takšnih aplikacij ne uporabljajo. Tudi njen znanec, portugalski virolog, pravi, da dvomijo v njihovo učinkovitost. Na Madeiri sicer razvijajo novo platformo, katere cilj je zaščititi turiste, ljudi, ki prispejo na otoke, in domačine. Z uporabo biometrične kartice, v kateri so shranjeni osebni podatki, stiki in simptomi v kombinaciji z mobilno aplikacijo, bodo uporabniki v času bivanja spremljali razvoj zdravja in opozorili organe in regionalno zdravstveno osebje, če se pojavijo kakršni koli simptomi.

V Franciji vlada razvija aplikacijo, ki naj bi bila prostovoljna, je pa med prebivalci veliko dvomov glede varnosti in zasebnosti. 

Na Češkem uporabljajo prostovoljne aplikacije, v primeru okužbe lahko v sodelovanju s telekomunikacijskimi operaterji in bankami pridobijo lokacije gibanja v zadnjih treh dneh, da pridejo do vseh stikov z okuženim.

Na Švedskem je za zbiranje uradnih podatkov zadolžena vladna agencija. Stopnja zaupanja vanjo je med najvišjimi na svetu. Po podobnih pobudah v drugih državah je bila predstavljena nova aplikacija z namenom vizualizacije širjenja koronavirusa po Švedskem, vendar je tamkajšnja Agencija za javno zdravje skeptična, kako koristni bodo podatki. Aplikacijo so na Švedskem zagnali v sredo zjutraj, prvi dan pa jo je preneslo več kot 2000 ljudi. Aplikacijo je zagnala Univerza Lund in je različica aplikacije, ki jo v Veliki Britaniji uporabljajo že en mesec, v ZDA pa dva tedna.

Na Norveškem uporabljajo aplikacijo, ki prejme dostop do vseh lokacijskih podatkov uporabnika. Aplikacija je imela na začetku nekaj varnostnih težav, ki so jih kasneje odpravili, uporabnikom pa naj bi zagotavljala, da lahko izbrišejo vse podatke, kadarkoli želijo. Aplikacijo promovira Ministrstvo za zdravje in predsednica vlade, ki jo uporablja tudi sama.

Foto: Profimedia Koronavirus aplikacija V Indiji vlada intenzivno promovira aplikacijo za sledenje, ki naj bi jo vsi prebivalci naložili na svoje mobilne telefone in uporabljali. Prebivalce zelo skrbi varnost – čeprav naj bi bila aplikacija prostovoljna, imajo občutek, da je sledenje vsiljeno.

V Boliviji je takšnih aplikacij veliko, vlada jih ne promovira, ljudje pa jih ne uporabljajo. 

V Panami uporabljajo prostovoljno aplikacijo, ki naj bi predstavljala virtualnega zdravnika, na katerega se prebivalci obrnejo, če posumijo, da so okuženi. S tem delijo tudi svojo lokacijo.

V Izraelu je vlada odločila, da v času epidemije spremlja lokacijo telefona vseh prebivalcev, in na tak način "vsili" karanteno oziroma poišče okužene ljudi. Znanka je dr. Stojmenovi dejala tudi, da ob izhodu iz hiše pusti telefon doma, saj se boji, da bo pod prisilo morala v karanteno.

V Avstraliji uporabljajo aplikacijo, ki naj ne bi imela težav z varnostjo in zasebnostjo. Želja vlade je, da bi jo uporabljalo vsaj 60 odstotkov prebivalstva. 

Evropa se skuša uskladiti

Evropski poslanci so sicer ta teden razpravljali o uporabi aplikacij za pametne telefone za omejevanje širjenja novega koronavirusa in prišli do sklepa, da morajo biti vse aplikacije združljive med seboj, njihova uvedba pa koordinirana na ravni EU. So se pa strinjali, da je aplikacija samo del ukrepov proti širjenju okužbe in da bo treba paziti predvsem na zaščito zasebnosti in osebnih podatkov.

dezurni@zurnal24.si