Huawei kljubuje tako pritiskom, ki se stopnjujejo od lanskega maja in prepovedi uporabe Googlovih storitev, kot upočasnjevanju prodaje zaradi pandemije, zatrjuje Liao. »Huaweijeva dobavna veriga kljub temu ni motena, kot tudi ne dobave naših izdelkov trgovcem, zato smo prepričani, da bomo do konca leta dosegli začrtane številke. Naš nabor izdelkov je zdaj bistveno širši kot še pred nekaj leti, nismo odvisni zgolj od pametnih telefonov.«

Tudi direktor slovenske podružnice Huaweija Matjaž Kermelj pritrjuje: »V maju smo prodali več telefonov kot v enakem obdobju lani, 20 odstotkov vseh pa predstavljajo modeli nove serije P40, ki temeljijo izključno na Huaweievih mobilnih storitvah. Naš tržni delež je v Sloveniji do konca marca znašal 28 odstotkov.« Ob tem je regijski direktor prepričan, da bi bili brez omenjenih pritiskov rezultati še boljši in da bi se na slovenskem trgu borili za prvo mesto. (s Samsungom, op. a.)

Širitev portfelja nameravajo avgusta nadaljevati z uvedbo prenosnih računalnikov. Na voljo bodo štirje modeli z različnimi konfiguracijami in cenovnim razponom od 700 do 2000 evrov. »To za nas predstavlja nov segment, vendar menimo, da je naša znamka že tako prepoznavna, da ne bi smelo biti težav pri zanimanju potrošnikov,« je samozavesten Kermelj.

Liao Jia pa dodaja, da se v podjetju še naprej držijo strategije 1 + 8 + N, kjer so 1 pametni telefoni, 8 predstavlja tablice, osebne računalnike, naglavnike za navidezno resničnost, nosljive naprave, pametne zaslone, povezane zvočnike in slušalke, N pa različne naprave interneta stvari. Pri tem je poudarek na medsebojnem povezovanju in sodelovanju različnih naprav ter na gradnji ekosistema. »Kljub oviram in zunanjim pritiskom gremo naprej z isto osredotočenostjo. V preteklih letih smo trdo delali, da smo pridobili zaupanje tako pri potrošnikih kot pri poslovnih partnerjih.«

Aplikacije prihajajo

Pri telefonih je kljub vsemu ključno vprašanje, kako je z aplikacijami in polnjenjem tržnice AppGallery. Glede tega Uroš Miklavčič, ki v Sloveniji skrbi za stike z razvijalci, poroča o napredku. Trenutno je v tržnici 60 slovenskih aplikacij, med njimi že nekaj bančnih in operaterskih (Telekom, Telemach, SKB, …), v kratkem prihajajo še nekatere pomembne, denimo mBills, NLB Klik in Urbana.

Liao je z napredkom zadovoljen. »AppGallery je v dveh letih od začetka delovanja zrasla do tretje največje tržnice z aplikacijami. Ima že 26 milijonov rednih mesečnih uporabnikov v Evropi in 400 milijonov po svetu. Huaweijeva dolgoročna strategija je razvijati pošten in odprt ekosistem. Tudi sami smo angažirali tri tisoč programerjev za razvoj aplikacij in vložili milijardo dolarjev v spodbude za razvijalce.«

Vseeno pa ostaja dejstvo, da mnogi ne morejo brez Facebooka, Instagrama, Twitterja in še česa. Ne samo v zasebnem življenju, ampak tudi poslovno. Vendar Liao Jia ni zaskrbljen. Kot trdi, si lahko uporabniki aplikaciji za Facebook in Instagram prenesejo z njunih uradnih spletnih strani in uporabniška izkušnja s tema aplikacijama je popolnoma enaka. Tudi s Twitterjem po besedah regijskega direktorja ni težav. »Konstantno delamo na širitvi tržnice AppGallery, vsak teden se število aplikacij v povprečju poveča za pet tisoč. Poleg tega pa uporabniki sami najdejo nekatere zanimive rešitve, kako do določenih storitev.«