Več kot 50 odstotkov ponesrečencev v prometni nesreči umre v prvih minutah. Ob svetovnem dnevu prve pomoči pri Rdečem križu (RK) opozarjajo, da bi jih bilo mogoče veliko rešiti, če bi priče dogodka pravilno priskočile na pomoč.

Znanje je, a strah je močnejši

Po nedavni raziskavi, ki jo je s partnerskimi avtomobilskimi organizacijami znotraj konzorcija EuroTest opravila Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), se komaj 41 odstotkov slovenskih voznikov čuti sposobne pomagati ponesrečencu, medtem ko je evropsko povprečje 65 odstotkov. Pomanjkanje samozavesti še posebno preseneča, ker so se Slovenci tako pri teoretičnem kot praktičnem znanju odrezali nadpovprečno.

Enkrat narejen vedno velja

Pri RK opozarjajo, da je napačno nudenje prve pomoči lahko prav tako nevarno, kot če pomoči ne nudimo. Menijo, da bi morali usposabljanje za prvo pomoč sistematično uvesti v osnovno- in srednješolsko izobrazbo, nujno pa bi morali uvesti tudi spremembe za voznike. "Nedopustno je, da posameznik pridobi dvojnik izpita prve pomoči, ki ga je opravil pred 30 leti in več, ne da bi mu bilo treba znanje osvežiti," pravijo pri organizaciji, kjer menijo, da bi morali vzpostaviti mehanizme obnavljanja znanja za voznike na vsaj pet let.

Podobno mnenje o nujnosti periodičnega usposabljanja s prikazom novosti zadnjih let ima Dejan Vidic, sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije (ZŠAM). Kot pravi, organizacija prireja obnovitvena predavanja v lokalnih okoljih, a je zanimanja malo. "Razen pri starejših voznikih, ki se zavedajo pomanjkljivosti svojega znanja."

Vlada sicer pripravlja novelo zakona o voznikih, a za zdaj niso predvidene spremembe glede ureditve prve pomoči. Na agenciji za varnost v prometu pa odgovarjajo le, da so pripravljeni prisluhniti pozivom k spremembam.

Nekaj napotkov za nudenje prve pomoči (vir: AMZS)

• Ugotovite stanje poškodovanca

Poškodovanca ogovorite, da ugotovite, kako se odziva, preverite, kakšne so poškodbe ali krvavitve, preverite dihanje, posebno pozorni bodite na hrbtenico in ocenite, ali ga lahko premikate.

• Če poškodovanec ni pri zavesti in ne diha

Poškodovanca položite na hrbet – če je mogoče, na trdno podlago – 
in začnite temeljne postopke oživljanja: svojo dlan položite na sredino njegovega prsnega koša, nanjo položite drugo roko in začnite pritiske na prsni koš. Opravite 30 pritiskov (tako hitro, da opravite sto pritiskov na minuto), nato poškodovančevo glavo nagnite rahlo nazaj, dvignite njegovo brado in opravite dva vpiha usta na usta.

• Če je poškodovanec nezavesten, a diha

Poškodovanca položite v bočni položaj in 
ves čas preverjajte njegovo dihanje. 
Če neha dihati ali diha nepravilno, ga položite na hrbet in začnite temeljne postopke oživljanja.

• Če poškodovanec močno krvavi

Poškodovanca položite na hrbet, dvignite poškodovano nogo ali roko in stisnite arterijo, ki dovaja kri na poškodovano mesto. 
Namestite kompresijsko obvezo na poškodovano mesto in jo dvakrat prevežite. Če je treba, nanjo namestite še eno obvezo.

• Ob nudenju prve pomoči govorite s poškodovancem, ga spodbujajte in ga ne zapustite