Kako že gre tista zgodbica? V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo, dan in noč, vodo in
rastlinje. Bog je videl, da je naredil dobro. Nato je ustvaril živa bitja, majhne in velike živali.
Bog je videl, da je naredil dobro. Nato je Bog ustvaril moškega … in od takrat naprej je vse šlo
samo še navzdol.
Slednji stavek mi je spet šinil v glavo, ko sem pred dnevi poslušala poročila in so kot
zanimivost navedli, da se je v Ukrajini odprla tudi avtošola za ženske. Namreč, ženske so se
pritoževale čez inštruktorje vožnje, češ da so nepotrpežljivi, nesramni, žaljivi ter da se v takem
okolju, kjer se nanje nekdo neprestano dere, ne morejo učiti vožnje. Ena je v tem videla poslovno
priložnost in tako odprla avtošolo, kjer vožnje poučujejo ženske.
|
In že slišim val kritik, z moške strani seveda, da so ženske itak slabe voznice, kako ne znajo parkirati, kako gledajo v vzvratno ogledalo le z namenom, da bi si popravile šminko na ustnicah in še kup drugih nepotrebnih komentarjev, ki jih moški kar stresajo iz rokava. Ali res mora biti tako? Zavedam se, da je ženska emancipacija kot sama nedosegljiv ideal, nekako tako kot komunizem. Ideologiji sami sebe spodbijata, saj v nameri, da bi storili dobro, spet razslojujeta in degradirata. Nekoliko karikiram pojma, na temo katerih je bilo napisanih nešteto knjig, vendar naj te zapise skrčim v preprost stavek: Sliši se dobro. Ampak samo to. V praksi je zanič. Dejstvo je, da povprečna ženska ne zmore dvigniti 100 kg, medtem ko povprečni moški to zmore. In dejstvo je, da doktor medicine ne more prejemati enake plače in zaslug kot delavec za tekočim trakom, pa čeprav oba opravljata svoje delo več kot odlično. Torej popolna enakopravnost je utopija in razlike med spoloma bodo kot takšne vedno prisotne.
Ženske, ki so grobo označene za feministke, zahtevajo le, da te razlike niso prevelike. Da jih tam, kjer je to možno, ni. Torej, če hočete dvigovati 100-kilogramsko škatlo, dajte! Nobene želje nimam po tem, da bi se silila v neko delo, za katerega vem, da ga moški lahko opravi bolje od mene. Pa tudi moškim nihče ne oporeka (vsaj ženske ne), če si za svoje življenjsko poslanstvo izberejo poklic vizažista, kuharja, frizerja, bolničarja ali vzgojitelja v vrtcu. Ni jih malo, ki so na takem delovnem mestu v odličnosti prehiteli kar nekaj tekmic. Zato ženski, če hoče voziti avto ali celo postati inštruktorica vožnje, to dovolite. Ker je sposobna to delo opravljati, ker ji je to fizično omogočeno in ker je, verjeli ali ne, v tem morda lahko celo boljša od kakšnega moškega. In če dvomite v zadnji stavek, če menite, da smo ženske tako zanič voznice, če ne znamo parkirati, če ne vemo, čemu služi prestavna ročica in smo oh in sploh nevarnost na cesti … če vse to drži, potem, dragi moji moški, vas vprašam samo še to: Kdo pa nas je naučil tako voziti?