V času na vrhuncu poletne sezone je strpnost med vožnjo še toliko pomembnejša. Upoštevanje pravil, kako se vozi v koloni na primerni razdalji, spoštovanje hitrostnih omejitev, predvidevanje in pravilno obnašanje v primeru slabega vremena so porok, da boste na cilj v danih okoliščinah prišli najhitreje.
Prav nasprotno pa na celotno pretočnost vplivajo vozniki, ki vozijo "na elastiko", ki skušajo z nevarno vožnjo nadoknaditi nekaj sekund ali ki so pripravljeni tvegati življenja drugih, da bo le njihov avto pod nadvozom zaščiten pred točo.
V času gostega prometa pa morajo svoj del naloge za pretočnost opraviti tudi pri upravljalcu avtocest. Dars je v zadnjih letih intenzivno gradil mrežo senzorjev in z njimi povezanih informacijskih portalov, prek katerih je spremljanje in prilagajanje ukrepov prometnemu toku lažje, hitrejše in zato tudi bolj učinkovito. Trenutno je v sistem naprednega vodenja prometa vključenih že slaba četrtina od 800 kilometrov slovenskih avtocest, a se stanje sproti nadgrajuje z novimi portali, kamerami, vremenskimi postajami in detektorji.
A kaj so sploh koristi takšnega obveščanja? Prek portalov lahko nadzorniki iz nadzornih centrov na daljavo obveščajo voznike na določene nevarnosti takoj, ko se te pojavijo oziroma so o njih obveščeni - s strani Darsovih ekip na terenu, centra za obveščanje 112, policije, drugih voznikov ...
Portali omogočajo tudi izvajanje sprememb najvišje dovoljene hitrosti, kar se dogaja tako ročno ali pa tudi avtomatsko, glede na različne vhodne podatke s strani senzorjev - vremenski alarmi, zaznavanje povečane gostote vozil, majhna varnostna razdalja, majhne hitrosti, napačna smer vožnje, izredni dogodek v predoru, zaznavanje nesreče ...
Okoliščine, ki voznike najbolj begajo in tudi jezijo, so ukrepi zmanjševanje najvišje dovoljene hitrosti v primeru gneče, ki iz 130 km/h pade na 100, 80 ali celo le 60 km/h. Ni jih malo, ki mislijo, da je to skregano z logiko - višja hitrost, višja pretočnosti.
A resnica je ravno obratna in podprta s številnimi študijami ter praktičnimi poskusi. Cilj pravočasnega znižanja najvišje dovoljene hitrosti v gostem prometu je prav izogibanje nastajanju zastoja. Ob upoštevanju omejitve se namreč močno zmanjša nevarnost hitrega prehoda iz visokih hitrosti v stoječ promet. Zato je v tem primeru izrazito manj nevarnosti za nagla zaviranja, ki povzročajo domino efekt in v najboljšem primeru fantomske zastoje, v najslabšem pa nalet vsaj dveh vozil in blokado voznih pasov.
V primeru upoštevanja nižje hitrosti pa se nasprotno vozila še vedno gibljejo, a v precej varnejših okoliščinah, ki zmanjšujejo možnost nastajanja zastojev. Ko senzorji zaznajo, da je promet stekel oziroma je redkejši, pa algoritmi spet dvignejo dovoljeno hitrost.
Če ne upoštevajo vozniki, bodo morda avtomobili
Vendar pa vozniki na slovenskih avtocestah neradi upoštevajo preventivne ukrepe, zato ukrepi ne pridejo v polnosti do izraza. "Stanje ni v redu," pravijo na Darsu, čeprav priznavajo, da se "počasi izboljšuje," tudi po zaslugi preventivnih akcij in drugih aktivnosti.
"Največje težave imamo še vedno v predorih. Opažamo pa veliko izboljšanje na lokacijah radarjev, skozi delovne zapore in pa upoštevanje v času snega in poledice," dodajajo na Darsu, kjer si veliko obetajo tudi od bodočih tehnologij, predvsem samodejni komunikaciji med vozili in med vozili ter infrastrukturo, saj bodo na ta način podatki o dogajanju na avtocesti še veliko ažurnejši.
andrej.leban@zurnal24.si
Iz koga vi oz. uradniki brijete norca? Pretočnost prometa pri varnostni razdalji 2 sek je enaka pri 10km/h ali 300km/h.
hm.. zakaj že plačujemo vinjete, da se lahko vozimo po avtocestah 100km/h na uro -ce. Pi magistralkah gre 90 pa …
Prvo naj uredijo, razcep Kozarje, ker enostavno ne požira prometa, nato naj dodajo že enkrat celoten dodaten pas vsaj do …