Prodaja novih avtomobilov je bila januarja pri nas za tretjino slabša kot v enakem obdobju lani. Pa čeprav kupci danes praktično vse informacije o avtomobilu dobijo na spletu, kjer lahko tudi z nekaj kliki kupijo najrazličnejše produkte. A kupiti oblačila ali avto je bistvena razlika, opozarjajo slovenski uvozniki, ki se zaradi slovenske zakonodaje ne odločajo za prodajo avtomobilov preko spleta.
"Na žalost odsotnost testne vožnje ni edini razlog za neaktualnost spletne prodaje novih vozil. Obstoječa zakonodaja s področja varstva potrošnikov žal ni prilagojena posebnostim spletne prodaje vozil," nam je dejal Slavko Ažman in podjetja Porsche Slovenija in razložil: "ker kupljena nova vozila registriramo takoj po nakupu, seveda zanje ne morejo veljati enaka pravila glede odstopa od pogodbe, kot veljajo na primer za nakup zabavne elektronike ali oblačil."
Ne želijo tvegati
Številni trgovci prav zaradi prevelikega tveganja odstopa od pogodbe po registraciji vozila, s čimer vozilu močno pade vrednost, tovrstne prodaje sploh ne omogočajo, še pravi Ažman in doda: "Če želimo, da se sodobni načini prodaje novih vozil uveljavijo tudi v Sloveniji, bo nujno potrebno spremeniti in posodobiti Zakon o varstvu potrošnikov."
Posledično je zaradi prepovedi prodaje vozil potrošnikom trgovina z vozili močno prizadeta. Avtomobilski trgovci so zato dolgo časa državo opozarjali, da naj bodo prodajni saloni z vozili odprti.
Z njim se strinja direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar, ki pravi, da vseeno razmišljajo tudi o spletni prodaji, da pa jih ovirajo pravne prepreke, predvsem vračilo produkta, kjer ima stranka pri spletni prodaji brez razloga možnost vrniti proizvod in ne veljajo pravila ZVP. "Velika razlika je vrniti recimo kavni mlinček, če stranka meni, da ni enak, kot ga je videla na spletu, kot vrniti vozilo, kjer recimo vožnja ne ustreza pričakovanjem. Avto stranka, preden ga odpelje, mora zavarovati, registrirati ipd, s čimer so povezani stroški, prav tako prevozi nekaj sto ali tisoč kilometrov in gre tukaj dejansko za rabljeno vozilo, ki je izgubilo nekaj vrednosti v primerjavi z novim. Tako da spletna prodaja, da, a na omejen način."
Prilagajanje razmeram
Pri Toyoti pripravljajo novost, in sicer bodo potrošnikom na spletni strani omogočili možnost virtualnega ogleda prodajnega salona in vozil, tako da bo stranka imela podobno izkušnjo, kot da bi v realnosti sedela v vozilu. V pomoč ji bodo tudi prodajni svetovalci.
Obrnili smo se še na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), kjer so nam iz pravne službe odgovorili, da Zakon o varstvu potrošnikov ureja pravice iz naslova stvarne napake, ki so enake pri vseh izdelkih oziroma storitvah. Te določbe se uporabljajo tudi pri nakupu avtomobilov. Barva vozila je ena od pogodbeno dogovorjenih lastnosti.
Če vozilo nima dogovorjenih lastnosti, lahko potrošnik uveljavlja pravice iz naslova stvarne napake. Potrošnik lahko te pravice uveljavlja ne glede na to, ali gre za klasični nakup ali spletni nakup. Po Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot) prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki se pokažejo znotraj dveh let od izročitve izdelka, potrošnik pa mora prodajalca o napaki obvestiti v roku dveh mesecev od dneva, ko je napako odkril. Pri spletnih nakupih imajo potrošniki po ZVPot, z nekaterimi izjemami, tudi pravico do odstopa od pogodbe v 14 dneh od prejema izdelka, ne, da bi morali navesti razlog za odstop (pravica do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo).
Na ZPS poudarjajo, da je pri tem pomembno, da lahko potrošnik izdelek pred vrnitvijo uporablja le toliko, kot je nujno potrebno za ugotovitev narave, lastnosti in delovanja blaga. "To v praksi tolmačimo na način, kot bi to lahko naredil v trgovini (v tem primeru v avtomobilskem salonu). Se pravi: v avto bi se lahko usedel, pa malo pobrkljal, ne bi pa ga smel voziti, temu so namenjena testna vozila. S primeri, kjer bi potrošniki uveljavljali takšno pravico do odstopa pri spletnem nakupu vozila se do sedaj nismo srečali, najverjetneje, ker tak način prodaje vozil v Sloveniji ni uveljavljen. Z morebitnimi spremembami zakonodaje, ki bi posebej urejala pravice potrošnikov pri nakupu avtomobilov po spletu, nismo seznanjeni.«
Odgovor tržnega inšpektorata
Vprašanja smo naslovili tudi na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, kjer smo dobili podoben odgovor. Martina Gašperlin, v. d. glavne tržne inšpektorice pravi, da prodajne pogodbe, ki jih podjetja sklenejo s potrošniki preko spleta, sodijo med t.i. pogodbe, sklenjene na daljavo.
Slednje ZVPot ureja v posebnem poglavju, ki vsebuje določbe o dodatnih informacijah, ki jih mora podjetje zagotoviti potrošniku, na primer, da v 14 dneh od prevzema blaga odstopi od pogodbe, sklenjene na daljavo, brez navedbe razloga. V primeru pravočasnega odstopa mora podjetje potrošniku vrniti vsa prejeta plačila najkasneje v 14 dneh po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe. Pri prodajnih pogodbah pa lahko podjetje zadrži vračilo prejetih plačil do prevzema vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj, razen če podjetje ponudi možnost, da samo prevzame vrnjeno blago.
ZVPot sicer določa pogodbe, pri katerih potrošnik, razen če sta se pogodbeni stranki dogovorili drugače, nima pravice do odstopa od pogodbe, vendar pa med temi pogodbami zakon neposredno ne navaja prodajnih pogodb za avtomobile. "Glede na to potrošnik načeloma ima pravico do odstopa brez navedbe razloga v 14 dneh tudi pri nakupu avtomobila," zaključuje Gašperlinova.