Represija ne pomaga, pravijo, a vsi vemo, da smo na cesti najbolj previdni takrat, ko vemo, da nas na poti čakata stacionarni radar ali pa policijska kontrola. Nas umiri tudi svetlobni znak, ki z utripanjem zgolj prikazuje našo preveliko hitrost?
Po določenem času vozniki začnemo voziti na pamet. To pomeni, da z osnovnimi parametri vožnje nimamo več težav in jih opravljamo rutinsko, prav takšne pa postanejo tudi poti, po katerih se vozimo vsakodnevno. Zato vam dokazano lahko na poti od doma do službe postavijo nov prometni znak, pa ga najbrž niti ne boste opazili, vsaj takoj ne. Avtomatizacija vožnje manjše spremembe namreč spregleda.
Kot nas mora predramiti številka na tehtnici ali pa opazka mimoidočega, da opazimo dodatno nabrane kilograme, tudi v prometu pogosto potrebujemo dodaten signal, da opazimo kakšno stvar, ki bi morala biti samoumevna. Ena takšnih je hitrostna omejitev določenega odseka, ki jo zapovedujejo prometni znaki, v sodobnejših vozilih pa se ta izpiše tudi med merilniki. Torej izgovori v smislu, da je nismo opazili, odpadejo. A pogosto kljub temu vozimo prehitro, zato so se za precej učinkovite izkazale elektronske signalne table, ki z utripajočim izpisom povedo, da ste prehitri.
Agresivnejši izpis hitrosti vpliva na možgane
Podobno kot na naše razmišljanje povsem prikrito vplivajo reklamni letaki, ki se skoraj vsak dan znajdejo v poštnih nabiralnikih, ali pa skrbno postavljeni izdelki na policah trgovin, tudi svetlobni izpis hitrosti da vozniku misliti in ta nezavedno zmanjša svojo hitrost. Takšne elektronske table najdemo celo na avtocestah, predvsem pa so pogoste v naseljih, kjer je hitrost treba še posebej umiriti, da je vse skupaj potem varno. Pri zavarovalnici Triglav so nedavno izvedli raziskavo, pri kateri so opazovali ravnanje voznikov v primeru, če je elektronska tabla izključena, ali pa delujoča in izpiše vašo hitrost. Rezultat je zanimiv in dokazuje, da takšen izpis, pa četudi vemo, da s seboj ne prinaša kazni, učinkovito umirja promet.
Pred merilnikom stopimo na zavoro
"Najboljše rezultate umirjanja prometa dosegamo na tistih mestih oziroma v tistih občinah, kjer dobljene podatke centri, kot so šole, policija, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu analizirajo in ukrepajo", so nam pojasnili pri zavarovalnici, kjer so nam predstavili tudi rezultate raziskave o umirjanju hitrosti.
Pri postavitvi novega merilnika hitrosti slednji prvi teden ostane ugasnjen. Hitrosti že meri, vendar jih ne izpisuje na zaslon. Na takšen način dobijo ustrezne podatke o pogostosti prehitrih voznikov. Potem merilnik prižgejo in mimovozečim voznikom tudi začne izpisovati hitrosti, po prvem tednu takšnega merjenja pa tako dobijo primerljive podatke. Torej, enako obdobje prej in potem. "Takšna primerjava na jasen način pokaže učinek prikazovalnika hitrosti na vozniške navade, seveda pa ne more v celoti zagotoviti spoštovanja omejitve hitrosti," pojasnjujejo.
In kakšni so rezultati? V sezoni 2017 se je pri prvem merjenju pokazalo, da se delež prehitrih voznikov zmanjša od 3 do 14 odstotkov. Tolikšna razlika kaže še, da je zmanjšanje odvisno tudi od ostalih dejavnikov, predvsem lokacije prikazovalnika in tipa voznikov, ki se vozijo mimo njega.
Hitrost v dežju še bolj ključnega pomena
"Zavorna pot osebnega vozila z dobrimi pnevmatikami in na suhem asfaltu pri mestnih 50 km/h običajno ni daljša od desetih metrov. Govorimo le o poti, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja pa do popolne ustavitve. Ji pa je treba prišteti še pot, ki jo prevozimo v našem reakcijskem času, ta je pri povprečnem vozniku okoli ene sekunde", na naše vprašanje pojasnjuje inštruktor varne vožnje Anže Jereb.
V dveh letih je zavarovalnica Triglav skupaj s podjetjem Sipronika v okviru projekta 'Skupaj umirjamo promet' po Sloveniji postavila 30 prikazovalnikov hitrosti, še štirinajst pa jih bodo postavili letos. Sicer je v Sloveniji že okoli 500 podobnih prikazovalnikov, večina je postavljenih v naseljih oziroma na bolj kritičnih mestih, torej v bližini šol, vrtcev in šolskih poti.
To pomeni, da od trenutka, ko opazimo oviro in do trenutka, ko začnemo zavirati, prevozimo še dodatnih 14 metrov, skupaj smo tako že pri dolžini okoli 25 metrov in na tej razdalji se bomo varno ustavili. Če je podlaga mokra, se zavorna pot podvoji (reakcijski čas in v njem prevožena razdalja ostaneta enaka), na poledeneli površini pa potroji.
Varno smo se ustavili ali pa otroka zadeli s 30 kilometri na uro.
Morda pomembnost upoštevanja hitrostnih omejitev v naseljih (tudi drugje, seveda) ponazori naslednji primer. Vozilo, ki potuje s hitrostjo 50 km/h in naleti na otroka, ki na cesto skoči 30 metrov pred njim, nima nobenih težav in se bo do 'ovire' varno ustavilo. V normalnih okoliščinah bodo do otroka ostali še kakšni štirje metri. Če hitrost povečamo zgolj za deset kilometrov na uro, torej na 60 km/h, se ne bomo več varno ustavili, pravzaprav ga bomo zadeli s hitrostjo 30 km/h. Dvignimo hitrost na 70 km/h, pa bo nalet pri hitrosti več kot 50 km/h, pri hitrosti 80 km/h, pa bomo otroka zadeli s skoraj sedemdesetimi kilometri na uro. Razlog za tako dolge poti ustavljanja in posledične hitrosti ob trku je reakcijski čas, torej razdalja, ki jo prevozimo še pred reakcijo.
In zato včasih potrebujemo 'blisk' v oči, da nas opomni na našo prehitro vožnjo. Elektronske table z izpisi hitrosti so lahko odlična rešitev.
Te raziskave pokažejo samo, koliko ljudi realno ne gleda na svojo hitrost oziroma nima pojma, koliko vozi. Ob takem znaku …
Primer takšnega semaforja iz MB pred šolo Ludvika Pliberška je katastrofalen ! Omejitev 40 km prevozi 99% voznikov , saj …
pravi voznik lahko vozi po omejitvah brez gledanja na števec. in z tem da veš pozornosti kaj se dogaja na …