Mesto (bližnje) prihodnosti’ (‘City of Tomorrow’) se sooča z izzivi mobilnosti v urbanih okoljih, vključno z zastoji in onesnaževanjem zraka, da bi lahko danes in v prihodnosti potovali kar se da preprosto.
Če je Ford še lani na Svetovnem kongresu mobilnih tehnologij v Barceloni predstavljal, da bo prodaja avtomobilov predstavljala v prihodnosti le še 60 odstotkov njegovih prihodkov, ostalo pa mobilne storitve, od prevoza s kolesom, vlakom in drugimi načini transporta, pa so se letos še bolj poglobili v storitve mobilnosti, ki bodo v pomoč za premagovanje zadnjega kilometra poti do službe, doma, mesta sestanka ... To vprašanje postaja vse bolj pomembno v času, ko se mestna središča zapirajo za promet. Tudi pri nas je trend, da se avtomobil parkira na obrobju mesta in pot v središče mesta nadaljuje z drugimi oblikami prevoza. Celo na Slovenskih železnicah so začeli razmišljati o ponudbi za prevoz od postajališča vlaka do končnega cilja potnika.
Ken Washington, podpredsednik za področje razvoja in naprednega inženiringa v družbi Ford Motor Company, nam je v intervjuju pobližje predstavil nove načine mobilnosti, od storitev, ki jih bodo izvajala avtonomna vozila in avtonomna brezpilotna letala do inovacij, kot je robotska platforma Carr-E.
V zadnjem času celotna avtomobilska govori praktično samo še o avtonomni vožnji. Kako je s tem pri Fordu, kako daleč ste s tem?
Pri Fordu se prav tako pospešeno pripravljamo na implementacijo le te v prakso in skupaj z drugimi znamkami in partnerji, s katerimi razvijamo za to potrebno programsko in ostalo opremo, razvijamo vse potrebno. Zaradi tega smo se tudi zavezali, da bo do leta 2021 (petletni program) avtonomna vožnja ali bolje rečeno stopnja štiri že postala resničnost. Tudi kar se tiče Forda.
Katera področja bo obsegala?
Zelo dobro (drugo) vprašanje. Pri avtonomni vožnji pri Fordu ne gledamo samo na to, da bo sistem ali vozilo zmožno popolnoma brez posredovanja voznika, ki bo celo nezaželeno, le tega prepeljati na in iz dela, ampak tudi širše. Pri tem želimo do prej omenjenega datuma javnosti predstaviti in olajšati več načinov in področja mobilnosti. Eno od takšnih je npr. področje dostave, tako hrane, kot poštnih pošiljk ali paketov, ki smo ga poimenovali „autolivery“.
Lahko to razložite bolj podrobno?
Seveda. Tu gre za prevoz in dostavo lažjega tovora do vhodnih vrat, tudi brez prisotnosti voznika v vozilu. Se pravi na način dronov. No, in ko sem ravno menil brezpilotna letala, Ford kot znamka, ki ne želi biti samo avtomobilski proizvajalec, ampak ponudnik mobilnosti, se spogleduje tudi s tovrstnim načinom transporta. Vse do voznikovih vrat ali okna (smeh).
Ravno o tem je na vašem razstavnem prostoru letos največ govora. Predstavljate namreč nekaj zanimivih načinov mobilnosti, kot pravite za zadnji kilometer poti. Nam poveste kaj ste mislili s tem?
Da, pri Fordu, kot veste, razvijamo in kupcem ponujamo različne avtomobile z različnimi pogoni, tako osebna kot gospodarska vozila. Ampak v oddelku, ki ga vodim, se trudimo to preseči, saj vidimo „težavo“ predvsem pri tistem zadnjem kilometru poti. Za dostavne službe to pomeni od kombija, ki ga mora pustiti parkiranega na cesti, do stavbe, za mamice prenos nakupovalnih vrečk od vozila do doma, podobno pa tudi za invalide. Moja starša sta oba gibalno omejena, in ko si želita mobilnosti, njun sin vedno dobi klic (smeh), kar pa jima je težko. Zato si želita drugačnih načinov mobilnosti, kjer ne bi bila odvisna od drugih.
Najbolj zanimiv je po odzivu obiskovalcev Carr-E, saj ponuja napredni način mobilnosti, ki na neki način zaobjame vse o čemer ste govorili zgoraj. Tako osebnem prevozu, kot prevozu špecerije in celo dostavo paketov. Kako deluje?
Popolnoma prav imate. Ravno to je bistvo, ki smo ga želeli zaobjeti s tem izdelkom. Da se razumemo, izdelek, čeprav popolnoma delujoč je še v razvojni fazi in ni blizu serijske proizvodnje, kljub temu pa prototip že danes ponuja enostavno osebno mobilnost podobno znanim Segwayem, obenem pa lahko uporabnik s pomočjo aplikacije diktira, da mu vozilo sledi in prevaža vse, kar ste prej navedli. Poleg tega pa je lahek za prenašanje in ponuja tudi nekaj zanimiv „featurjev“, osvetlitev poti, hupo in še marsikaj. Možnosti (neraziskanih) je tu še zelo veliko.
Ampak konkurenca kot je PSA že danes ponuja neki alternativni način mobilnosti, z električnim skuterjem v peugeotu 3008. Ali to pomeni, da zaostajate ali nameravate zgolj slediti trendom?
Zadevo pri Peugeotu poznam in jo pozdravljam. Je pa pri tem treba vedeti, da vsi taki novi načini prinašajo velikanske stroške raziskav in implementacije na tržišče. Poleg tega pa ima kot pri avtonomni vožnji zelo veliko zakonskih vprašanj, ki jih je treba rešiti. Zato pri Fordu spremljamo vse napore konkurence in jim vsekakor nameravamo slediti. V primeru kot ste ga navedli pa za zdaj še ne moremo. Čas in kupci bodo pokazali kaj si želijo in tem hočemo oziroma poizkušamo vedno ustreči.
Kaj pa drugi načini lastništva vozil? O tem je prav tako vedno več govora. Ali vidite v car-sharingu težavo ali priložnost? Kako nameravate kot ponudnik različnih načinov mobilnosti to nadgrajevati?
Tudi to je pomemben pogled mobilnosti jutrišnjega dne. Tega se pri Fordu vsekakor zavedamo. Zato smo tudi pripravili in na MWC predstavljamo projekt „the city of tomorrow“ v okviru katerega predstavljamo ravno te možnosti. Pa ne govorim samo o avtonomni vožnji na in iz službe ali po opravkih. Da se lahko mamica igra z otrokom na poti v vrtec. Ampak tudi o tem, da lahko vozilo samo odpelje otroka v vrtec, pri vožnji pa voznik ali bolje rečeno potnik sploh ne bo potreboval vozniškega izpita. To je eden od pomembnih vidikov. Drugi pa so posebni načini mobilnosti, ki nam bodo lajšali življenje. Oziroma vsakdan. To pa so prevozi s pomočjo letalnikov, s katerimi bomo lahko kupovali in se dogovorili za dostavo neposredno do domačih vrat.
Katero pa je to?
Tega vam žal (še) ne morem zaupati.
Kako pa deluje Chariot? O tem namreč pri nas (v Evropi) ni bilo veliko govora.
Tu gre za način kako zmanjševat gostoto prometa v velikih mestih, s shuttle uslugami, podobnimi tistim pri Uberju in podobnih ponudnikih. Gre preprosto za to, da je mestu in njenim prebivalcem na voljo več vozil, katera prvo upravlja in določa proge, ki so posebej problematične ali težje dostopne z javnim prometom in s tem pripomore na prej omenjeno gostoto prometa. Če povem na enostavnem primeru. Starejše osebe, ki živijo v malce bolj oddaljenem delu mesta, z redkejšimi avtobusnimi linijami, so primorane večkrat uporabljati lasten prevoz. S Chariotom pa se lahko enostavno usedejo na sedež in ta jih odpelje v drug del mesta. Tu ne gre za avtonomno vožnjo, ampak predvsem način alternative osebnemu lastništvu, katerega bi, oziroma bosta, moja starša, ki sem ju prej omenil, vsekakor toplo pozdravila.
Ko ste ravno omenili, pa se vrnimo za trenutek ponovno k avtonomni vožnji. Kako daleč je Ford s tem?
Pri Fordu pospešeno razvijamo sistem, ki bi popolnoma izločil potrebo voznika, se pravi četrto fazo avtonomne vožnje. Trenutno je še preveliko odprtih vprašanj, da bi lahko rekli, da smo na pragu tega, zato smo tudi dali zavezo, da bodo na cesti avtonomni Fordi do leta 2021. Ampak kot veste ima vsaka država različno zakonodajo kot tudi pravila udejstvovanja v prometu, s katerimi se moramo spopasti. Zadeva se odvija hitro in v pravi smeri. Ford je tudi eden vodilnih in lahko trdim da glede na asistenčno tehnologijo, ki jo danes vgrajujemo v čisto vsakdanje Fordove modele, praktično najdlje. Fazo dva kot ji pravimo je dosegel med prvimi in to nameravamo tudi nadaljevati.
Povsem za konec še kratko vprašanje. Kdaj torej lahko pričakujemo avto brez volana in na kakšen pogon bo ta?
Na to vprašanje težko odgovorim, ker se avtomobilska industrija kot tudi telekomunikacijska še nikoli ni spreminjala tako hitro kot se sedaj. Samo poglejte 5G tehnologijo, kaj vse prinaša in kako hitro bo pripravljena. Če lahko govorimo o okvirnih številkah, bi rekel, da bo prvi mejnik okoli leta 2020, da pa bo do popolne avtonomnosti zaradi potrebe po večjem številu tovrstnih vozil potrebnih še vsaj 10 do 15 let. Glede naprej omenjeni hitri razvoj lahko da še prej.