Policija in Dars sta predstavila nekaj podrobnosti v zvezi s sekcijskim merjenjem hitrosti skozi Trojanske predore, potem ko smo pri zurnal24.si pred dnevi pravilno napovedali, da so po letu in pol od začetkov postopkov končno padle vse ovire za začetek delovanja. 

Sekcijsko merjenje hitrosti bo pričelo na polno obratovati v ponedeljek, 30. januarja, kar pomeni, da bodo od tega dne dalje prehitri vozniki oziroma lastniki vozil pričeli na domače naslove prejemati obvestila o prekršku z dokazom, torej fotografijo vozila in izmerjeno povprečno hitrost. 

Meritve se bodo izvajale na avtocesti v smeri Ljubljane, in sicer bo začetna točka tik za izvozom Trojane pred istoimenskim predorom, zaključna točka pa na portalu pri izhodu iz predora Podmilj. Na tem odseku je maksimalna dovoljena hitrost 100 km/h.

Upoštevali so maksimalno sekanje krivin

Med tema dvema točkama bo sistem štirih kamer skupaj s pripadajočo merilno tehnologijo zaznaval registrske tablice vozil, prvič na prvi točki, nato pa še na drugi. Sistem bo pri zaznanih vozilih nato registrske oznake "uparil". Če bo "štoparica", ki se je sprožila s prvo fotografijo in deluje ob pomoči natančnega GPS signala, pokazala, da je vozilo med točkama, prevozila na način, da je povprečna hitrost previsoka, bo meritev skupaj s fotografijo vozila poslal v nadzorni center, do katerega ima dostop tudi policija. Sledi pismo "s pozdravi" in glede na višino prekoračitve odmerjena kazen.

Vmesna razdalja je sicer natančno izmerjena in znaša uradno 5113,697 metra. Pri izmeri so upoštevali, da voznik vozi po najkrajši možni poti, torej tudi z maksimalnim sekanjem sredinske črte, kar ni vedno v skladu s pravili cestnega prometa.

Voznik začetek in konec merilnega mesta lahko prepozna kot prečno črto na obeh voznih pasovih.

Voznikom podelili še dodatna 2 km/h

Po naših podatkih se omenjenega odseka ne sme prevoziti hitreje kot v dveh minutah in 55 sekundah. Merilne naprave so z upoštevanjem vseh toleranc sicer nastavljene tako, da pokažejo hitrost, ki je 6 km/h nižja od dejanske. Če bi bila vaša povprečna hitrost 106 km/h, potem bi vam naprava z odbitkom izmerila 100 km/h. Kot pravi Jan Sajovic, na Darsu zadolžen za prometno varnost, bodo naprave kot kršitev zabeležile tiste, ki bodo vozili s povprečno hitrostjo vsaj 108 km/h. 

Že v obdobju, ko so sistem napovedovali, pa je zelo pripomogel k znižanju povprečne hitrosti pod Trojanami. Tako so bili prej ekscesni primeri tudi 200 km/h in več, sedaj pa so maksimalno 140 do 150 km/h, medtem ko se je povprečna hitrost vseh voznikov avtomobilov znižala za okoli 10 km/h. Kršiteljev je v tem trenutku pod 10 odstotki, naprava pa je verificirana za izmero do hitrosti 225 km/h.

Pozimi sistem ne bo tako zanesljiv

Sajovic sicer med vrsticami priznava, da je sistem prepoznave tablic daleč od stoodstotnega, na kar opozarjajo tudi naši viri, ki so seznanjeni z meritvami v zaključni fazi verifikacijskega postopka. Po besedah Sajovica bo sistem prepoznave imel težave zlasti pozimi zaradi večje prisotnosti umazanije na tablicah. Poleti naj bi bil tako sistem prepoznave za okoli 2,5-krat boljši, je pa res, da je tudi hujših kršitev zaradi suhega vremena poleti več. 

Ideja: več odsekov za meritve in selitev opreme med njimi

Sistem sekcijskega merjenja znamke 3M pod Trojanami je država s pogodbo med Darsom, policijo in dobaviteljem opreme, podjetjem Intermatic, dobila v zastonjsko uporabo za pol leta. Po koncu tega obdobja bodo napravo odstranili.

Je pa Sajovic povedal, da imajo pri Darsu že rezervirana sredstva za dejanski nakup tovrstne opreme v letošnjem letu, tako da bi najkasneje na začetku prihodnjega leta pričel delovati. Ali pod Trojanami, ali na katerem od desetih drugih problematičnih odsekih, v tem trenutku še ni gotovo. Gredo pa prizadevanja policije v smer, da bi za meritve primerno opremili več odsekov na avtocestnem omrežju, nato pa en sistem kamer selili od enega do drugega, podobno kot v primeru stacionarnih radarjev. En sistem sekcijskega merjenja sicer stane med 250 in 300 tisoč evri.

Pri nabavi naslednjega sistema pa bodo zelo dobrodošle izkušnje, ki so si jih pridobili v mučnem leto in pol dolgem postopku s testnim sistemom. Med drugim bodo potencialni dobavitelji morali veliko bolj sodelovati z Uradom za meroslovje.

andrej.leban@zurnal24.si