Na Cipru lahko država kupcu električnega avtomobila pomaga celo z 19.000 evri, v Franciji subvencija znaša 5.000 evrov, pri nas do 4.500 evrov, Švedska in Švica pa sta subvencije že popolnoma ukinili.

Foto: Gregor Prebil Polnilnica za električna vozila

Evropsko združenje proizvajalcev avtomobilov ACEA vsako leto objavi pregled državnih subvencij za električne avtomobile v državah EU, Združenem kraljestvu, Islandiji in Švici. Podatki za leto 2023 kažejo, da večina držav še vedno podpira nakup elektrificiranega avtomobila, vendar to počnejo na različne načine. Poleg neposrednih subvencij za nakup električnega ali priključno hibridnega vozila namreč nekatere države omogočajo tudi davčne olajšave ali pomoč pri kreditiranju nakupa. To velja tako za fizične osebe kot tudi za podjetja.

Kateri ne in kateri da?

Na eni strani so seveda države, ki nakupa električnih avtomobilov sploh ne subvencionirajo ali pa to počnejo le minimalno, preko različnih olajšav pri plačilu cestnine ali davka na motorna vozila. Seznam teh držav je precej presenetljiv, saj obsega Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Finsko, Latvijo, Slovaško Švedsko in Švico, države z različnimi življenjskimi standardi torej.

Popolnoma drugače je na Cipru, kjer so do kupcev električnih vozil najbolj velikodušni. Kupec priključnega hibrida namreč upravičen do subvencije v višini 12.000 evrov, kupec baterijskega električnega avtomobila pa prejme celo 19.000 evrov subvencije. Pogoj je le, da nakupna cena avtomobila ne presega 80.000 evrov, kupec pa mora v razrez oddati tudi svoj stari avtomobil. Z nadpovprečno subvencijo v višini 11.000 evrov kupcem električnih avtomobilov pomagajo tudi na Malti, kjer lahko podjetja zaprosijo celo za dodatno vzpodbudo v višini do 20.000 evrov. Poleg tega lahko dobijo še dodatni bonus, če oddajo v razrez avtomobil, starejši od deset let.

Trend zmanjševanja subvencij

V velikih evropskih državah je po drugi strani opazen trend zmanjševanja subvencij, saj te precej obremenjujejo državne proračune. Nemčija je že ukinila subvencije za priključne hibride, subvencije na baterijske električne avtomobile pa bodo ukinili leta 2024. V Franciji ostajajo v veljavi subvencije v višini 5.000 evrov, oziroma 3.000 evrov za priključne hibride, a le za avtomobile do vrednosti 47.000 evrov.

Foto: Saša Despot PRIMA električni avti polnjenje doseg ionity

V Italiji lahko ob nakupu novega električnega avtomobila prejmete subvencijo v višini 3.000 evrov, oziroma 5.000 evrov, če v razrez oddate stari avtomobil, vendar novi avtomobil ne sme biti dražji od 35.000 evrov. Za priključne hibride se prejme 1.000 evrov manj. V Španiji se subvencije za električne avtomobile gibljejo med 4.500 in 7.000 evri, za priključne hibride pa med 2.500 in 5.000 evri. Velika Britanija subvencije v višini 2.500 funtov (cca. 2.900 evrov) namenja le ob nakupu električnega avtomobila za gibalno omejene osebe.

Glede na to, da je poletje in turistična sezona, ko prihajajo k nam ali pa se peljejo skozi Slovenijo tudi tuji turisti smo na AMZS vprašali, če imajo kaj izkušenj s pomočjo na cesti lastnikom električnih vozil, ki jim je zmanjkalo elektrike. Je infrastruktura zadostna ali so težave s polnjenjem avtomobilov? Pravijo, da sama organizacija prevoza obtičalega vozila do polnilne postaje ni problematična, sama infrastruktura hitrih polnilnih postaj pa je ob naraščanju števila električnih vozil in aktualnih prometnih tokovih že nezadostna.

Romunija ima po drugi strani tudi zelo velikodušne subvencije. Kupcem novi baterijskih električnih avtomobilov namreč namenijo 11.500 evrov, kupcem priključnih hibridov pa 6.400 evrov. Romunija ostaja tudi edina država, ki s subvencijo v višini 3.300 evrov pomaga tudi kupcem samopolnilnih hibridov.

Slovenija se s subvencijo Eko sklada za električna vozila v višini 4.500 evrov torej uvršča v spodnje povprečje evropskih držav. Krovno avtomobilsko organizacijo AMZS smo vprašali, kako gledajo na širitev elektromobilnosti pri nas in kaj menijo o višini subvencij, ki jih naša država namenja kupcem električnih vozil. Menijo, da način subvencioniranja električnih vozil po desetih letih, odkar so ta vozila na našem trgu, potrebuje nov pristop. Trg električnih vozil se je namreč v tem obdobju pri nas že vzpostavil, ponudba je pestra in raznolika.

Subvencija naj ne bo izgovor za podražitev

Pri AMZS dodajajo, a bi ključni namen subvencij moral biti spodbujanje prehoda na električno mobilnost. Ni pa smiselno, da se denar vseh davkoplačevalcev namenja finančni pomoči pri nakupu luksuznih in prestižnih vozil. Po njihovem mnenju bi moral biti poudarek na subvencioniranju nakupa vozil, ki so dostopna širšemu krogu ljudi. Ocenjujejo, da bi bilo smiselno določiti zgornjo mejo vrednosti vozila, do katere se nakup subvencionira (npr. 35.000 evrov).

Foto: Profimedia električni avtomobil polnjenje

Pri tem pa se je treba zavedati, da tovrsten ukrep ne rešuje dileme, če prodajalci vozil subvencij izkoriščajo za dvig prodajnih cen. Zanemarljiva niso niti njihova opažanja, da predvsem evropski izdelovalci favorizirajo "drage" modele. Pri AMZS zato pričakujejo in si želijo, da bi na trg čim prej prišla manjša (mestna) električna vozila po dostopni ceni, z racionalno velikostjo in kapaciteto baterije ter dosegom.

Ob tem poudarjajo, da aktualni razpis Eko sklada za dodeljevanje spodbud za nakup električnih vozil za občane in pravne osebe deloma že sledi tovrstnemu razmišljanju, kar pogrešajo, pa so spodbude za nakup električnih koles kot nadomestne oblike (mestne ali primestne) mobilnosti. Električno kolo bi namreč lahko predvsem na krajših razdaljah učinkovito nadomestilo osebni avto, s čimer bi se lahko zlasti v mestnih središčih zmanjšalo število avtomobilov, s tem pa bi dosegli boljšo pretočnost prometa in manj onesnaževanja.

Poostritev pravil

Treba je tudi premisliti, do kdaj se bo nakup električnih vozil še subvencioniral. V neki točki bo moral trg začeti delovati tako, da bodo cene vozil, ki jih določajo prodajalci, takšne, da bodo vozila širšemu krogu kupcev dostopna tudi brez subvencij. Pri AMZS menijo še, da bi pri pogojih za subvencioniranje posameznih tipov vozil morali izdelovalci in uvozniki izpolnjevati tudi nove strožje pogoje, kot so primerna deželna oprema vozil, jamstvo za dogovorjeno nakupno ceno ter sprejemljiv rok dobave, ki bi bil vezan tudi na "penale".

Vsak dan, ko bi s spodbudo kupljeni električni avto po pogodbi že moral biti dobavljen, bi moral izdelovalec državi plačati ekološko takso, izračunano na povprečni ogljični odtis avtomobila tega razreda. S tovrstnimi ukrepi bi država dala jasen signal, da zahteva primerno kakovost in tudi varnost vozil.

Veljalo bi razmisliti tudi o tem, zaključijo pri AMZS, da se določen izdelovalec oziroma uvoznik vozil zaveže, da bo za slovenski trg letno namenil določeno število električnih vozil s primerno varnostno opremo oziroma deželno opremo, s slovenskimi meniji in dovolj zmogljivim akumulatorskim sklopom. Za to kvoto bi bila subvencija zajamčena, kupec pa bi v realnem času dobil dobro opremljen električni avtomobil za zajamčeno ceno.

dezurni@styria-media.si