Dobra novica prihaja iz britanske univerze Cambridge, kjer so strokovnjaki očitno uspeli odkriti "sveti gral" pri razvoju baterij. Znanstveniki so v teoriji že dlje časa vedeli, da bi bila baterija litij-zrak (oz. litij-kisik) blizu idealne rešitve, saj bi z njo premostili številne prepreke tako v ceni, teži in še posebej zmogljivostih današnjih litij-ionskih baterij. A doslej so baterije litij-zrak obstajale le v glavah ...

Raziskovalcem je sedaj uspelo napraviti delujoči prototip baterije po sistemu litij-zrak. Kot pravijo, ima ta tip baterije ob isti masi desetkrat večjo gostoto energije v primerjavi z litij-ionsko baterijo, hkrati pa bi proizvodnja lahko stala le petino cene.

Foto: Andrej Leban Golf GTE Električna vozila bi s takšno baterijo lahko z enim polnjenjem brez težav prevozila podobne razdalje, kot jih danes s polnim rezervoarjem prevozijo avtomobili na motor z notranjim izgorevanjem. Hkrati bi baterija zaradi lahke mase pomenila precej lažjo gradnjo EV vozil.

Za razliko od li-ion tipa baterij tip baterije litij-zrak uporablja elektrode iz vedno bolj čislanega materiala grafena. Prav tako je njen del namesto litijevega peroksida litijev hidroksid (LiOH), poroča Reuters. Zaradi takšne gradnje je baterija zelo stabilna in učinkovita. V tej fazi naj bi zagotavljala 2.000 ciklov polnjenja in ima približno 93-odstotni izkoristek.

Vmes na cestah "slovenska" rešitev 

A ne veselite se prezgodaj, saj po optimističnem scenariju ta tip baterij ne bo nared za serijsko proizvodnjo še okoli deset let. Trenutno je največja težava dovoljšnja sposobnost polnjenja in praznenja takšne baterije. 

Do serijskega litij-zrak tipa baterije je torej še kar lep čas, že prej pa bo v avtih verjetno v uporabi litij-žveplov tip, po nekaterih napovedih še pred koncem tega desetletja. Ta tip že več let v sodelovanju z mednarodnimi partnerji uspešno razvijajo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, kjer pa morda še večje upe v sodelovanju s Hondo polagajo na razvoj baterij, v katerih bi litij nadomestili z magnezijem.

Magnezij je namreč cenejši in na razpolago praktično povsod, medtem ko so nahajališča litija na voljo le v redkih državah po svetu, kar bi lahko nekoč ustvarilo geostrateške težave.

Več o razvoju baterij in nasploh pogonov za vozila v intervjuju z Robertom Dominkom, raziskovalcevm in koordinatorjem razvoja novih tipov baterij na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.

• 1. del intervjuja: Današnji avtomobili na ravni novih cigaret

• 2. del intervjuja: Kakšno vlogo bo imel vodik in kakšno napredne baterije