Vožnja v nasprotno smer na slovenskih avtocestah predstavlja veliko nevarnost za slehernega udeleženca, hkrati pa je izziv stroki, ki skuša zajeziti oziroma zmanjšati tovrstne pojave.

Problematika je večplastna, kar so ugotovili na strokovnem posvetu, ki so ga na pobudo številnih strokovnjakov organizirali na Avto-moto zvezi Slovenije.

Vzorec je nemogoče določiti

200 voženj v nasprotni smeri, pa čeprav to pomeni več kot ena vožnja vsak drugi dan, je premajhen vzorec, da bi lahko ugotovili, kdo so tisti vozniki, ki najpogosteje vozijo v napačno smer. Lani je bilo takih primerov 200, le 26 voznikov so policisti dobili in ustavili. Globa za tak prekršek je 1200 evrov in 18 kazenskih točk.

Ivan Kapun iz sekcije uniformirane policije pojasnjuje, da je odzivni čas policije 7,9 minute. Od 26 voznikov, ki so vozili v napačno smer je bilo deset voznikov starih do 60 let, devet od 60 do 70 let in sedem starejših od 70 let.

Alkohol velika težava

V obeh prometnih nesrečah, ki so sta terjali tri življenja, je bil voznik, ki je povzročil nesrečo, vinjen. V obeh primerih je bila stopnja alkohola v krvi voznika višja od dveh promilov. Prav alkoholiziranost je ob psihičnih in zdravstvenih težavah ter objestni vožnji, najbolj pogost vzrok vožnje v napačno smer.

Ulrich Zorin, vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti iz Direkcije Republike Slovenije za ceste (DARS), pravi, da vsako leto vlagajo ogromno denarja v izboljšanje infrastrukture, skupaj s projektanti odpravljajo napake, pa so vseeno nemočni, ko se na cesti znajdejo pijani, zadrogirani, bolni in zmedeni vozniki.

Na okrogli mizi so zato dejali, da ni samo upravljalec cest tisti, ki bo rešil problematiko vožnje v napačni smeri. Za to je treba sodelovanje države, AMZS, policije, zdravnikov, projektantov, šol, vrtcev …

Tehnologija zazna vožnjo v napačno smer

Trenutna tehnologija omogoča, da voznika, ki zapelje v napačno smer (to se najpogosteje dogaja na izvozih iz počivališč, izvozih na avtocesto, priključkih), s pomočjo radarjev in indukcijskih zank v cestišču zazna in v osmih sekundah to javi centru za obveščanje. Pri policiji pravijo, da velika večina voznikov hitro spozna napako in kar na vozišču obrne vozilo ter pot nadaljuje v pravi smeri.

Kapun je na naše vprašanje, kaj se je zgodilo s preostalimi 174 vozniki, ki jih policija lani na kraju dogodka ni dobila, dejal, da nič. Kamer, ki snemajo voziščej je premalo, da bi pokrili ves avtocestni križ, tudi vse izvoze in uvoze. Kamere, ki pa so postavljene ob avtocesti pa ne razbirajo registrskih tablic, pravi Zorin in dodaja, da bi bila investica v nameščanje kamer po vsej trasi avtoceste prevelik finančni zalogaj.

Predreti pnevmatike je nevarno

Miro Živkovič direktor Intermatica, podjetja za proizvodnjo, promet blaga in storitev, marketing, računalniški inženiring in Consulting, pravi, da rešitev ko voznika, ki zapelje na izvoz in ne uvoz na avtocesto, onemogočimo s sistemi, ki preluknajo pnevmatike ali ga fizično ustavimo kako drugače, ni prava. To lahko v najhujšem privede tudi do smrti.

Treba je delati na razvoju infrastrukture, ki bi obveščala voznike, da vozijo v napačno smer. Težava slovenskega avtocestnega omrežja je, da imamo nadpovprečno število uvozov in izvozov, kar 123 ali na vsakih 11 kilometrov, ki so različni drug do drugega, kar pri voznikih povzroča zmedenost.

Projektant cest Boris Stergar vidi rešitve v sodelovanju z državo in Darsom. Signalizacija ni najbolj ustrezna, kot tudi ne geometrične lastnosti priključkov. Potrebne so izboljšave. A vse to bi pomenilo milijonsko investicijo, ki je povezana tudi z nejasnim odgovorom, kaj bo s cestninskim sistemom v prihodnosti.

Kratkoročno pomembnejše je, da vse preostale voznike, ki vozijo v pravi smeri, pravočasno obvestijo na nevarnega voznika, ki vozi v nasprotno smer. To bi lahko storili s signalizacijo na avtocesti, pripravlja se nova aplikacija in s poslušanjem obvestil radijskih postaj. Brane Legan, inštruktor AMZS pojasnjuje, kako se je treba odzvati v primeru, ko se proti nam v napačni smeri vozi avtomobil. "Vseskozi je treba spremljati promet. Če opazimo voznika, ki vozi proti nam v napačni smeri, zmanjšamo hitrost in se umaknemo na vozni pas, tudi odstavni po potrebi.“

gregor.prebil@zurnal24.si