Visoke temperature botrujejo večjemu številu prometnih nezgod, so prepričani strokovnjaki za varno vožnjo in tudi zdravniki. Odgovore na povezavo visokih temperatur in vožnje na varno vožnjo smo poiskali tudi pri znanstvenikih, ki smo jih vprašali tudi ali hitrost in inteligenca vplivata na varno vožnjo in sposobnost vožnje?

Zaradi visokih temperatur so vozniki utrujeni, slabše spijo in premalo pijejo, vse to pa vpliva na psihofizične sposobnosti," pojasnjujejo zdravniki. Strokovnjaki za zdravje pojasnjujejo, da za psihofizično stanje voznikov osnovi problem niso zgolj in samo visoke temperature, saj imajo danes več ali manj vsi avtomobili klimatske sisteme.

Tudi vi delate to napako? Takih nevidnih voznikov je ogromno

Težava je tudi ta, ker razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v vozilu ne sme biti več kot pet stopinj Celzija. Pri večji razliki že lahko pride do podhladitve telesa, zato je dobro vozilo pred vožnjo prezračiti. Avto je treba ohlajati počasi, klimatsko napravo pa je treba uporabljati pravilno.

Slovenci nagnjeni k prehladu

Slovenci smo narod, ki je med vsemi najbolj nagnjen k prehladom, opozarjajo naši zdravniki.

Nikakor naj mrzel zrak ne piha v oči, niti ne v noge, saj se zelo podhladijo. Sploh, če ne nosimo dolgih hlač in nogavic, telo ostane pa toplo. Če je telo prepoteno, piha pa mrzel zrak, lahko hitro pride do vnetja sinusov, ušes, oči, angine ... Zrak naj zato v vozilu kroži.

Priporočljivo je, da se na daljšo pot odpravite do desete ure zjutraj, zvečer je cesta razgreta. Avtomobil se hitro segreje tudi na 65 stopinj Celzija, sploh, če je temen, v notranjosti vozila je hitro tudi 38 stopinj Celzija, saj je izolacije malo.

Starejšim ljudem in bolnikom, ki jemljejo zdravila (tista z oznako trikotnika op. a.), svetujemo, da se izogibajo vožnji v vročini. Kri se v vročini porazdeli po telesu, žile v možganih se skrčijo, do njih pride še manj krvi. Čustvovanje, dojemanje, refleksi so moteni. Ne samo pri starejših voznikih, tudi pri drugih.

Alkohol v vročih dneh le še poslabša psihofizično stanje. Alkohol in vročina sta nevarna situacija. Vozniki še prej izgubijo razsodnost, kritičnost ... lahko pride do vrtoglavice in motenj zavesti.

Kaj pa znanstveni pogled?

Odgovore na povezavo vročine in vožnje smo poiskali tudi v znanosti. Luka Zevnik, produktni direktor in eden od soustanoviteljev podjetja BLCKB, ki se ukvarja za aplikativno nevroznanost, med drugim so svojim znanstvenim poskusom dokazali, da je uporaba telefona med vožnjo smrtno nevarna, o primerjavi pravi: "Pri zelo povišanih temperaturah, ko se telo ne zmore učinkovito hladiti, jasno prihaja do motenj zavesti in dolgotrajna izpostavljenost takim temperaturam med vožnjo nikakor ne bi bila primerna. Pri višjih poletnih temperaturah je tudi primerno svetovati, da se vožnja odloži na hladnejši čas dneva ali pa uporablja klimatska naprava v avtu, da se prepreči prekomerna utrujenost ali pa razdražljivost, ki lahko spremljata neprijetno visoke temperature v avtu."

Slovenski dokazi Edinstven slovenski eksperiment dokazal vpliv uporabe telefona na delovanje možganov voznikov

Kako pa na voznikove možgane vpliva hitrost. So z večanjem hitrosti možgani bolj obremenjeni? Zevnik pravi, da bi bilo razumno sklepati, da so pri večji hitrosti vožnje možgani bolj obremenjeni, zgolj zaradi dejstva, ker so v krajšem času izpostavljeni več dražljajem iz okolja in tudi prisiljeni, da hitreje reagirajo na prihajajoče dogodke. Dodatno pri višanju hitrosti ostaja za vsakega od teh dogodkov manj in manj časa, da ga možgani obdelajo in se nanj ustrezno odzovejo. 

Je inteligenca posameznika povezana s sposobnostmi za vožnjo?

Ali lahko inteligenco povežemo s sposobnostjo vožnje? "Če odmislimo ljudi na skrajnostih IQ lestvice (npr. ljudi z izredno nizkim IQ), sposobnost varne vožnje ni lastnost, ki bi bila zelo tesno povezana z inteligenco. Nekatere študije so sicer pokazale, da višji IQ do neke mere korelira s hitrejšimi odzivi na kompleksne dogodke v okolju in taka sposobnosti bi lahko vodila do boljše vožnje, a ta učinek verjetno ni velik," pravi Zevnik in dodaja, da faktorji, ki najbolj vplivajo na kakovost vožnje in zmanjšanje verjetnosti za nesrečo, so trenutna stopnja zbranosti (in odsotnost alkoholiziranosti), tehnično stanje vozila in vremenski pogoji.