Tudi, če menimo, da je vožnja v japonkah varna, ko pride do kritične situacije zaviranja, ni tako. Na testu se mi je obuvalo zataknilo, pa čeprav sem bil na močno zaviranje pripravljen, še slabše je bilo, ko sem pri 130 km/h zaviral bos.

Zaradi neznosne vročine veliko voznikov poleti v vozilo sede v japonkah, ali pa celo bosih. V anketi, ki jo je lani opravil AMZS, je kar 58 odstotkov sodelujočih navedlo, da poleti vozijo avtomobil tudi v natikačih, spol pa ne vpliva na to navado. To za varno vožnjo vsekakor ni priporočljivo, kar smo ugotovili tudi na testu. Opravili smo ga pod vodstvo inštruktorja varne vožnje AMZS Braneta Legana v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Pravilno zavirati se naučimo na treningu

Zaviranje v sili sodi med osnovne vaje treninga varne vožnje, ki ga izvajajo na Vranskem, z njim pa se v vožnji sooči prav vsak voznik. Čeprav verjetno večina voznikov meni, da zna zavirati, ni tako.

"Zaviranje v sili je osnovna veščina za reševanje v kritični situaciji v prometu. Večina ljudi ne pozna pravilnega načina, oziroma se boji uporabiti zavoro s polno močjo, ki jo lahko premoremo v kritičnem trenutku. Edino tak način je učinkovit in uspešen, da se doseže najkrajša zavorna pot,“ pojasnjuje inštruktor varne vožnje Brane Legan.

Foto: Anže Petkovšek Test zaviranja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Vsi vozniki in voznice morajo spremljati dogajanje v prometu. Le tako so lahko pripravljeni na morebitno ukrepanje, ali je to znižanje hitrosti, ali pa, da bo treba zavirati v sili. "Nekdo, ki takega načina zaviranja še ni uporabil, bo to težko naredil z občutkom, ki pa ne bo tako učinkovit, kot če se tega nauči s treningom varne vožnje. Ta vaja je tista, ki jo na tečajih varne vožnje pokažemo pri vseh udeležencih. Le tako spoznajo, kaj lahko storijo z zavoro pri zaviranju v sili, da jo uporabijo učinkovito in varno,“ pravi Legan.

Pravilen položaj sedenja ključen za pravočasno reakcijo

Prvi pogoj, da bo zaviranje učinkovito, zavorna pot pa kar najkrajša, je pravilna nastavitev sedenja za volanom. Način vadbe na tečajih vožnje je v začetku vedno podprt s teorijo, ki pa se potem v praksi potrjuje iz vaje v vajo. Pravilna nastavitev sedežnega položaja pomeni, da mora biti oddaljenost od pedala pravilna, predvsem zavornega, in tudi od samega volanskega obroča. To pa zato, da sedenje nudi dobro stabilnost, dobro oporo, ki je ravno v zaviranju v sili zelo pomembna, da uspemo s čim večjo močjo pohoditi stopalko za zavoro.

Foto: Anže Petkovšek Test zaviranja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Prepogosto se tudi zgodi, da voznik nepravilno drži volan. Zaradi tega pride do iztegovanja rok, z rokami se voznik opre na volan, to pa pomeni zmanjšanje moči v nogah, ker del telesne moči poberejo roke. V primeru, da so roke pokrčene in da se vsa moč usmeri v noge, je samo zaviranje učinkovitejše, zavorna pot pa krajša.

Plastično lahko pravilno oddaljenost od volanskega obroča ponazorimo tako: roke v zapestju položimo na vrh volanskega obroča, v komolcih morajo biti rahlo pokrčene, ne smejo biti popolnoma iztegnjene. Pomembna je oddaljenost od pedalov. To dosežemo tako, da z vso močjo pritiskamo na zavorni pedal in sklopko. V tem primeru mora biti na začetku sedalnega dela sedeža toliko prostora, da lahko pod noge postavimo dlan roke. Pomembno je tudi, da je med stropom in glavo prostora vsaj za stisnjeno pest, če je prostora še več, toliko bolje. Oddaljenost od volana se lahko preveri preko rok, lahko pa tudi z listom papirja A4 formata, ki mora zapolniti mesto od zračne vreče do prsnega koša.

Foto: Anže Petkovšek Test zaviranja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Devet petnajst, oziroma petnajst do treh, če ponazorimo s kazalcem ure, je pravilno držanje volanskega obroča. S tem dosežemo varnostni element, da se zračna vreča sproži med rokami. Čim je drža rok višje na volanskem obroču, imajo zračne blazine ob proženju oviro in lahko povzročijo tudi poškodbo rok.

Razlike v praksi še večje kot kažejo rezultati

Na varno zaviranje pomembno vpliva tudi obutev voznikov in voznic. Sam sem preizkusil zaviranje s športnim copatom, japonkami in boso nogo. Tako rezultati naprave, kot občutki za volanom, kažejo, da je bilo v mojem konkretnem primeru edino varno obuvalo športni copat, ki nogi ponuja trdno oporo, voznik pa lahko najbolj odločno pohodi zavoro.

V varnem zavetju poligona smo preizkus naredili s sodobnim vozilom z vsemi sodobnimi varnostnimi tehnologijami in napravo za zapisovanje rezultata učinkovitosti zaviranja BikerViev. Zapisovalnik je pokazal s kakšno hitrostjo je bilo začeto samo zaviranje v sili, kako uspešno je bilo to zaviranje, naprava je izmerila zavorni pojemek, hkrati pa dolžino zavorne poti in čas zaviranja.

Foto: Anže Petkovšek Test zaviranja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Test smo naredili pri različnih hitrostih, od hitrostnih omejitev, ki veljajo v naseljih, do avtocestnih hitrosti. Naknadno smo izpustili rezultate dosežene z boso nogo. Rezultati namreč ne prikazujejo realnega učinka zaviranja z boso nogo v primerjavi z nameščeno obutvijo, ker je bilo vozilo opremljeno z elektronskim sistemom BAS, ki samodejno poveča moč zaviranja in bi z njimi lahko zavajali, saj je danes večina osebnih avtomobilov še vedno brez elektronskega sistema BAS. Inštruktor varne vožnje  Brane Legan poudarja, da zaviranje z boso nogo voznikom absolutno odsvetujejo.

*zavorno pot  naprava izmeri do 1 m natančno (če je resnična z.p. 8,40 m zapiše 8 m, če je resnična z.p. 8,60 m zapiše 9 m)

Edino športni copat je ponujal varen občutek

Prometna zakonodaja sicer zelo na splošno opredeljuje, kako naj bi se glede oblačil in obutve vedel varen voznik, saj zakon o pravilih cestnega prometa pravi le, da "voznik … med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila". In čeprav je ta člen tisti, ki ga bodo policisti navajali, ko vas bodo zalotili s preglasno glasbo, masko, (vrvično) slušalko ali celo telefonom, pa si očitno ne upajo presojati, ali lahko vaša nepravilna obutev vpliva na obvladovanje vozila. Pri policiji tako uradno priznavajo, da "obutev voznikov ne predstavlja eksplicitne kršitve prometne zakonodaje, zato tudi ne razpolagajo s statističnimi podatki (o kršitvah) s tega področja.

Naš test je sicer pokazal, da bi pri običajni vožnji tudi natikači zadostovali za upravljanje stopalk. A je bil občutek, ki sem ga imel na stopalki za zavoro, bistveno drugačen. V enem od poskusov se je zgodilo, da se je ob hitrem pritisku na zavoro vrh natikala zataknil ravno za stopalko zavore in mi onemogočil pravočasen pritisk ter s tem zaviranje. Zato je pomembno, da obuvalo nogo oklepa okoli gležnja. Stopalka se je zataknila kljub temu, da sem imel narisano črto, kje moram zavirati, pri čemer sem test delal na praznem poligonu varne vožnje in ne v prometu, ko voznik ne pričakuje, da bo moral silovito zavirati.

Foto: Anže Petkovšek Test zaviranja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Edino športni copat je ponujal pravi občutek pri zaviranju, ko sem zaviral bos, pa je bilo to pri 130 km/h strašljivo, pa čeprav sem vedel, kdaj moram zavirati. Moči v nogi je bilo bistveno manj, saj pri zaviranju nisem mogel uporabiti celega stopala.

Foto: Anže Petkovšek Test zaviranja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Naj opozorim, da je vožnja z bosimi nogami v nekaterih državah izrecno prepovedana, saj lahko pride do situacije, ko je pritisk bose noge na zavoro premalo odločen zaradi denimo kakšnega ostrega delca, ki se znajde med stopalko in stopalom. Že banalen oster kamenček lahko zaradi refleksa ob bolečini tako zelo poslabša možnosti na srečen razplet situacije.