Pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil še ni dokončno potrjen in vprašanje je, ali tudi bo v obliki, kot ga je predlagala Agencija za varnost v prometu, ki jo kot v. d. direktorja že skoraj leto vodi Igor Velov.

Pravilnik predvideva, da bi zaradi racionalizacije sredstev na eni in zaradi povečanja usposobljenosti kandidatov za izpit na drugi strani po Sloveniji ostalo le še 11 izpitnih centrov od dosedanjih 16. Ukinjeni bi bili samostojni izpitni centri na Ptuju, v Trbovljah, Velenju, na Jesenicah in Domžalah oziroma bi ti centri postali izpostave sosednjih večjih izpitnih centrov. To bi pomenilo, da se za same kandidate ne bi nič bistvenega spremenilo, saj bi na izpostavah lahko še naprej normalno izvajali preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja bodočih voznikov.

Je pa za vihar med nekaterimi občinami sprožila odločitev, da se ukine marsikatera dosedanja izpostava izpitnega centra, zaradi česar bodo morali kandidati praktični izpit opravljati precej dlje kot doslej. V zgornjem Posočju denimo bo moral nekdo iz Bovca namesto v Tolmin v okoli 70 kilometrov oddaljeno Novo Gorico, kot alternativa pa mu ostanejo Jesenice, ki pa so pozimi iz Soške doline praktično nedosegljive. Drug primer je na ilirskobistriškem, saj bodo morali kandidati za izpit B kategorije odslej v Postojno, tako kot tudi tisti iz Idrije in okolice. Zakonodaja sicer dopuša, da lahko kandidat opravlja izpit kjerkoli po Sloveniji, a jih večina seveda želi to narediti na čim bolj domačih cestah.

Podpisuje se peticija

Napovedane spremembe naj bi pričele veljati 1. septembra hkrati z elektronskim preverjanjem teoretičnega znanja, a se zdi za napoved epilog v tem trenutku še prezgodaj. Napoved sprememb je po Sloveniji namreč spodbudil ostre odzive lokalnih oblasti na področjih, kjer bodo ostali brez izpitnega centra oziroma brez dosedanje izpostave katerega od njih. Na občini Ilirska Bistrica so tako včeraj pričeli pobirati celo podpise pod peticijo, da bi ohranili možnost opravljanja praktičnega dela izpita, saj po njihovem v nasprotnem kandidatom grozijo dodatni stroški in izguba časa, če bodo morali znanje za volanom dokazovati v Postojni ali Sežani.

Znotraj šol voženj različna mnenja

Predstavniki nekaterih šol voženj na odročnejših območjih so že pred časom za Žurnal24 izrazili prepričanje, da bodo kandidati zaradi novosti precej dražje plačali za izpit, saj bodo med drugim potrebovali več ur usposabljanja za vajo na doslej nepoznanih cestah, medtem ko je vožnja po avtocesti denimo že doslej vključena v obvezni proces usposabljanja. A na drugi strani predsednik sekcije šol voženj pri GZS Martin Miklavc, ki vodi tudi eno od ljubljanskih šol voženj, meni, da je po strokovni plati cilju reforme težko oporekati.

Miklavc namreč opozarja na dejstvo, da ponekod po državi glede na tamkajšnjo infrastrukturo med izpitno vožnjo preprosto ni mogoče preveriti, ali kandidat obvlada vožnjo v zahtevnejših razmerah, denimo na avtocesti, skozi dvojna krožišča, po dvopasovnicah … "V Ljubljani kandidate na začetku usposabljanja vozimo po poligonu, ki je v marsičem bolj zahteven kot marsikatere izpitne poti na področju sedanjih centrov, saj ponekod premorejo komaj kakšno semaforizirano križišče," opozarja na težavo, da ima novopečeni voznik iz periferije danes sicer izpit v žepu, raznolikosti znanja pa ne nujno.

"Prav je, da se vzpostavi enakovrednejše pogoje po vsej državi, to nenazadnje veleva tudi z Evropsko unijo usklajena direktiva o vozniških izpitih, ki nalaga, da je potrebno v izpitno vožnjo vključiti traso po zahtevnejših elementih infrastrukture. Težava pa je, ker se pri nas vozniški izpit še vedno jemlje kot posameznikovo pravico, ne pa kot nekaj, kar je zgolj možnost in se mora kandidat zanjo potruditi. Vsi pač iz različnih razlogov niso primerni za vožnjo."