Lahko sicer verjamete v svoje nadpovprečne vozniške sposobnosti, podkev na maski motorja ali talisman pod notranjim ogledalom, a med vožnjo po avtocesti bo boljšo pretočnost in pravočasno zaznavanje ter odzivanje na nenadne situacije omogočala le pravilna varnostna razdalja. Ta ni merljiva v dolžini, temveč v času, saj od trenutka, ko voznikovo oko zazna nevarnost, pa do začetka zaviranja tečejo dragocene desetinke, kar pri avtocestnih hitrostih pomeni tudi po več deset prevoženih metrov.

Nekateri vozniki resda zmorejo posredovati že mnogo prej kot v sekundi, a povprečje je še posebej pri utrujenosti in znižani zbranosti slabše. Zato velja pravilo, da mora biti ustrezna varnostna razdalja dolga vsaj dve sekundi - prva je namenjena reakciji, druga zaviranju. “Pri okoli 130 km/h v eni sekundi prevozimo okoli 36 metrov, potem pa potrebujemo še kakšnih 70 metrov, da avto povsem zaustavimo,” pojasnjuje realno matematiko Miran Kacin, inštruktor varne vožnje. Skupaj torej skoraj 100 metrov poti! “Če smo se držali pravila dveh sekund, bomo lahko pravočasno ustavili pred stoječo kolono vozil ali oviro.”

V gostem prometu in pri nižjih hitrostih sicer zakon dovoljuje vožnjo na krajši razdalji, ki pa mora biti še vedno daljša od ene sekunde. V slabih prometnih razmerah, denimo v poletnih nalivih, pa mora biti varnostna razdalja še večja.

"Da so varnostne razdalje na naših avtocestah prekratke, lahko sklepamo iz podatka, da je le malo nesreč, kjer bi bili udeleženi samo dve vozili," pravi Nataša Kovše iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu. "Praviloma gre za situacijo, da ko dve vozili trčita, vanju trči vsaj še nekdo."

Na policiji pravijo, da je pri okoli desetini nesreč, ki jih obravnavajo, kot glavni vzrok ugotovljena prav vožnja na prekratki razdalji do prednjega vozila. 

"Kljub temu, da gre pri tem tipu nesreč praviloma za takšne brez najhujših posledic, pa je na avtocesti vseeno zelo pomembno, da do nesreče sploh ne prihaja," pravi Robert Vehovec iz sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi. Vsak trk na avtocesti namreč skorajda neizogibno prinese s seboj zaporo vsaj enega pasu in posledično bistveno upočasnjen promet.

Če zjutraj naredimo več prostora, bomo prej v službi

V jutranjih ali popoldanskih prometnih konicah je pojav prekratke varnostne razdalje še posebej pereč, na vpadnicah velikih mest pa promet tudi na avtocestah oziroma hitrih cestah hitro obstane. V takšnih razmerah bi pravilno vzdrževanje varnostne razdalje lahko precej pripomoglo k boljši pretočnosti, saj bi imeli vozniki, ki se na avtocesto priključujejo ali jo zapuščajo, dovolj prostora za svoj manever. Že en stoječ avto, ki zaman skuša zamenjati pas, pa posledično sproža verižno reakcijo ustavljenih vozil.

"Predvsem pa je izredno neugodna kombinacija prehitre vožnje in prekratke varnostne razdalje. To je recept za slabo prometno varnost," dodaja Kovšetova.

Vzdrževanje ustrezne varnostne razdalje na avtocesti omogoča tudi zelo uporaben pripomoček, ki ga imajo številni sodobni avtomobili, tudi že v manjših vozilih. Gre za radarski tempomat, ko avtomobil samodejno prilagaja varnostno razdaljo do spredaj vozečih vozil, po potrebi zavira in pospešuje, v sodelovanju z opozorilom na nevarnost trka pa tudi pravočasno opozori in pomaga pri večji varnosti na cesti. Radarski tempomat je lahko zelo za vožnjo v dežju, saj lahko “vidi” spredaj vozeča vozila bolje od voznika.

dezurni@zurnal24.si