Za volanom. Nestrpni vozniki, vožnja tik za avtomobilom, izsiljevanje, počasna vožnja v koloni in vožnja v tujini so najpogostejši razlogi za stresno vožnjo po navedbah nagrajenk, ki so se v sklopu Ekodneva z nami podale na pot s hibridi.

Stres zaradi nasilja

“Več raziskav je pokazalo, da so voznice v primerjavi z drugimi udeleženci v prometu veliko pogosteje podvržene nasilju, kar pogosto pripelje do stresa med vožnjo,” razlaga Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo (ICK). Dodaja, da so ženske v prometu pogosto tarča ustrahovanja, ki se kaže kot vožnja tik za vozilom, prehitevanje v škarje, žuganje, trobljenje … Ker takšne situacije pogosto sprožajo napetost, postanejo voznice ali vozniki nesproščeni, kar še hitreje pripelje do nevarnih situacij.

Zaupajte vase

“Na prvo mesto postavite sebe in bodite pozorni na to, kaj lahko naredite sami, da bodo situacije v prometu varne,” na vprašanje, kako premagati stres za volanom, odgovarja Brglez, ki vodi tudi protistresne avto-motodelavnice. Drugo pravilo, ki se ga je treba držati, pa je, da kritične situacije pustite za seboj, torej da nanje ne mislite ves dan in vselej, kadar sedete za volan.

Stres ali strah?

Ju znate ločiti? Prvega sprožijo neljube situacije v prometu, strah pred vožnjo pa najpogosteje zaznamuje tiste, ki so že doživeli prometno nesrečo in jim je ta pustila slab občutek. “Na delavnicah takšne primere obravnavamo individualno, program prilagodimo posamezniku. Nekateri so tako zaznamovani, da se ne upajo več usesti za volan,” pravi Brzglez in dodaja, da vožnja in strah ne gresta skupaj, tisti, ki se vožnje bojijo, pa lažje in pogosteje postanejo tarča nasilnih udeležencev v prometu.

Slovenci zgled tujini

Čeprav protistresne delavnice v tujini obstajajo, jih v takšni obliki, kot se izvajajo pri nas, še ne poznajo. “Izstopamo predvsem s simulacijo vsakodnevnih dogodkov na cesti, na katere radi pozabimo. Na primer, kako zavirati v visokih petah ali kako nadzorovati mrtvi kot v modnih sončnih očalih s širokimi okvirji. Delavnice so v prvi vrsti kombinacija psihologije in sociologije, šele nato pride na vrsto varna vožja,” strne Brglez.