Na prvi testni vožnji po avstrijski prestolnici in njenem obrobju sem peljal novega minija SE, prvi velikoserijski baterijski model te ikonične "pop" znamke. Naj kar na začetku povem, da je avto zelo dobro preživel kritični test.
Kaj? Prvi čisto pravi električni mini. Ime mu je mini SE. Ker je hiter in brez emisij.
Za koga? Za dnevne migrante in vikend uživače, ki bolj kot cilj cenijo pot, in želijo zdaj preklopiti na elektriko.
Zakaj? Ker je pri miniju electric v primerjavi s klasičnimi miniji zares malo kompromisov, pa še cena se nam zdi odlična.
Koliko? 33.400 za bogato serijsko opremo (avtomatik, navigacija, dva kabla, polni LED, dvoobmočna klima, ogrevanje na mestu ...). S subvencijo pa 25.900 evrov!
"Eh, še vedno preveč ..." Kaj električnega (ali bencinskega) s 180 "konji" dobite za ta denar?! In še s premijsko notranjostjo in opremo?!
"Ampak doseg je le kakih 250 kilometrov ..." Bodimo pošteni, ali res potrebujete več? Na hitri avtocestni polnilnici pa bo do 80 odstotkov poln v pičlih 35 minutah ...
Glede na progresivno pristop matičnega BMW pri razvoju elektrifikacije v avtomobilih ni nikakršno presenečenje, da temu trendu aktivno sledijo tudi pri znamki MINI. Svojega povsem električnega so sicer naredili že pred nekaj leti, a le v majhni testni seriji, celo brez zadnjih sedežev in prtljažnika. Povsem razumljivo se jim s takšnim avtom in v tistih časih še ni mudilo na svoje uradne evropske cenike.
Ob vse bolj cvetoči tržni pomladi za električne avte se zdi zdaj že pravi čas in mini electric pravi avto za urbano in suburbano mobilnost. Za tiste ljudi, ki želijo čimprej skočiti na trend brezemisijskih vozil, pa hkrati zunanjemu svetu sporočati, da električni avto ne pomeni prehoda na avto brezobličnega izgleda in brez veselje do gibanja. Da je lahko električen avto kljub svoji majhnosti tudi zelo energičen. Da lahko premakne zaspani svet na način, kot ga ne zmore tudi kakšno bolj uveljavljeno ime. Vse insinuacije z okoljsko najstniško aktivistko Greto Thunberg so zgolj naključne. Si pa povsem predstavljam, da bi bil to lahko njen prvi avto, ko bo naredila vozniški izpit.
Močan in hiter
Da, mini electric se je zelo potrudil prenesti vse tiste temeljne lastnosti in sporočila znamke, ki nam jih sporočajo njegovi bencinsko gnani dvovratni bratje. Prva vožnja je pokazala, da je mogoče z njim enako uživati v okretni mestni vožnji ali jo uživaško ubrati skozi ovinke podeželja, kot če bi pod prednjim pokrovom drdrali trije oziroma štirje valji. Mini electric ima namreč v sebi skoraj toliko kilovatov kot model cooper S, s tem pa je po JCW in cooperju S celo tretji najmočnejši trivratni mini!
Poganja ga elektromotor z močjo 135 kW (184 KM), ki seveda žene prednji kolesi. Gre za isti motor, kot so ga pri BMW sami razvili za močnejšo izvedenko i3s. Ima 270 Nm navora, ki je v polni meri na voljo že takoj ob startu. Pospeševanje izpred semaforja je zato hitro, čeprav uradni podatek podatek 0-100 km/h v 7,3 sekunde morda to malce prekriva.
Prva ocena
Mini SE je zelo vozen avto. Ima sicer nekoliko višje podvozje, a na drugi strani je zaradi mase baterije v dnu je težišče avta znižano. Polni navor in pospešek sta nalezljiva, v mestni vožnji ga je z njegovo okretnostjo težko dohiteti, medtem ko v ovinkih dokazuje, da bo mogoče DNK svojih bratov brez posebnih izgub prenesti tudi v električno dobo.
Prek zaporednih kratkih grbin električni mini pokaže slabost dodatne mase, saj zaradi okoli 130 kilogramov v primerjavi z bencinsko različico nekoliko bolj poskakuje.
Med testno vožnjo so bile ceste po in okoli Dunaja zelo spolzke, zato bo končna ocena počakala do slovenske vožnje.
Poraba energije med potjo (mesto, avtocesta, podeželje) je bila med 16 in 19 kWh/100 km. Na avtocesti je obljubljeni doseg hitro upadal.
Vnaprej pa nas je mini SE prepričal s ceno.
Baterija tretje generacije ima kapaciteto 32,6 kWh in je prav tako kot motor plod lastnega razvoja v BMW. Zato jo je bilo sploh mogoče na takšen način spraviti v Minija. Produktni vodja za električnega minija Michael Kraus mi je, medtem ko sva krožila okoli avta, pojasnil še, da je baterija nameščena na avto od spodaj v obliki črke T. Glavnina baterijskih celic je tako neposredno pod zadnjimi sedeži, tam kjer je sicer rezervoar za gorivo.
Takšna rešitev pomeni, da notranjost električnega minija ohranja povsem enako prostornost potniške kabine in 211-litrskega prtljažnika, kot bencinski mini! Ker je baterija razvita na tako namenski način, so se pri znamki MINI odločili, da bo trivratnik edini, ki bo v zdajšnji generaciji povsem električen. Petvratnik torej ostaja pri konvcencionalnem pogonu, prav tako clubman, medtem ko se je pri countrymanu prodajno že zelo izkazala različica s priključnim hibridom.
Baterija ni prevelika in se hitro polni
Glavni vir energije za baterijo električnega minija je kakopak omrežje. Avto ima poleg vodnega hlajenja za baterijo serijsko vgrajen 50 kW polnilec za enosmerni tok in zato tudi priključek, ki omogoča polnjenje na ultrahitri polnilnici prek vtičnice CCS. Te tehnične lastnosti omogočajo, da je mogoče od 0 do 80 odstotkov baterijo napolniti že v 35 minutah, torej v času podaljšane kave in sladice, je povedal Kraus. Faza zadnjih izravnalnih 20 odstotkov je nekoliko počasnejših, za 0-100 odstotkov je potrebna malo manj kot ura in pol.
Serijsko pa pride vsak mini z dvema polnilnima kabloma, takim za Mennekes priklop in za silo tudi kabel za šuko vtičnico. Na domači hitri polnilnici (7,4 kW) naj bi bil mini do 80 odstotkov napolnjen v dobrih treh urah, v dobrih štirih pa do 100 odstotkov. Še ena odlična lastnost malega minija je, da je mogoče oba kabla pospraviti v prtljažno dno.
Drugi vir energije za baterijo pa je rekuperacija, ki je lahko v odvisnosti od izbire programa vožnje in dodatnega stikala zares zmogljiva. Ko sem med testno vožnjo povsem popustil pedal za "plin", je avto začel na polno loviti kotalno energijo in jo spreminjati v elektriko. Inženir Kraus mi je pojasnil, da ima mini electric še celo bolj zmogljivo rekuperacijo od modela BMW i3, ki že tako velja za enega najboljših na tem področju. Kot pa že omenjeno, je treba maksimalno rekuperacijo sprožiti prek enega od vzvodov na sredinski konzoli, mini torej nima prijaznejše hitre rešitve prek obvolanskih ročic, kot jih uporablja Hyundai.
To ni baterija s kolesi
Doseg električnega minija terja globok vdih in premislek. Ampak začeti je treba z vprašanjema, komu so namenjeni avtomobili takšne velikosti in koliko običajno prevozijo na dan. Resnica je, da običajno ne prav dosti. Zato se zdi normni doseg minija pravzaprav smiseln - to ni baterija na kolesih, ampak avto z baterijo. 270 kilometrov bi moralo biti za večino uporabnikov čez glavo dovolj, da bi bil avto priklopljen na kabel le po dvakrat na teden.
Oblikovno na daljavo električnega minija ne boste tako zlahka prepoznali. Zaradi baterije v dnu ima sicer za malenkost višje podvozje, spredaj pa oko pogreši odprtino za motorni zrak. Tudi po nekoliko večji bočni loputi, za katero se namesto cevi skriva električna vtičnica, ne izstopa. Če stranka tako želi, potem bo edina opazna razlika dodaten znak E spredaj in zadaj, ter zeleni pokrovi ogledal. So pa zanj rezervirana posebna "funky" štirikraka platišča (zgolj, ampak res zgolj po naključju jim je ime Corona) in še nekaj drugih dodatkov.
Bogata serijska notranja ponudba
V notranjosti je glavna razlika z običajnim minijem povsem nov voznikov zaslon v obliki ovalne tablice z velikostjo 5,5 palca. Na njem se prikazujejo vse informacije o vožnji in stanju baterije. Sredinski okrogli zaslon je prilagojen v toliko, da prikazuje informacije o pretoku energije. Navigacija je pri električnem miniju vedno serijska in je prilagojena za hitro iskanje polnilnic. Nekoliko drugačne oblike je ročica enostopenjskega menjalnika. Razen dodanega vzvoda za rekuperacijo in zelenega gumba za zagon ni nič novega niti na sredinski konzoli. Ima pa avto kar štiri različne programe vožnje, od katerih je odvisna odzivnost pogona in delovanje podpornih sistemov ter seveda stopnja rekuperacije.
Pri udobju nikakor ne gre mimo serijskega ogrevanja statičnega avta, ki izkorišča že omenjeno toplotno črpalko, prav tako je mogoče minija nadzorovati na daljavo prek aplikacije na telefonu. Seznam serijske opreme je pri električnem miniju resnično dolg. Kot eden od detajlov, edini izmed vseh različic ima serijski DAB in omenjene storitve povezljivosti, vključno s predpripravo za Apple CarPlay.
Poleg osnovne opreme (trim S) so tako kot pri ostalih različicah minija na razpolago še trim L, X in XL. Odvisno od dodatnega paketa se v avtu kopičijo različni dodatki - kamera, matrični LED žarometi, radarski tempomat, Harman Kardon ozvočenje, HUD zaslon …
Ampak najboljši del smo privarčevali za konec. Mini electric ima v Slovenijo začetno ceno 33.400 evrov. Če vam uspe priti do subvencije Ekosklada v višini 7.500 evrov, potem je začetna cena pravzaprav 25.900 evrov! To je ceneje od vstopne različice coopra S, in precej ceneje od marsikaterega drugega kompaktnega premium avta z običajnim pogonom. Se spomnite, da želijo imeti pri Fiatu za naslednjega 500e 38 tisoč evrov?
Prepričan sem, da Greta ne bo edini kupec.
andrej.leban@zurnal24.si
surovine za to baterijo so kopali otroški sužnji v afriki. in polnjenje v hitrih polnilnicah je tudi cena visoka ....
Še ena jajca več v ponudbi.
https://www.bloomberg.com/news/articles/2020-01-29/greta-thunberg-seeks-trademarks-to-prevent-commercial-misuse