Švedski pristop do izdelave pripomočkov, ki delajo življenje še lepšega oziroma prijaznejšega, je nekoliko drugačen kot pa bolj na jugu. Na človeška čustva delujejo manj vsiljivo, lahko bi rekel, da z manj besedičenja. Pomislite na zgodbo o Švedu Ingvarju Kampradu, ki se je nedavno poslovil s tega sveta, za seboj pa pustil pohištveni imperij, ki ga je postavil dobesedno iz nič. Oziroma iz ideje, da je mogoče stvari narediti ljudem bolj osebne in prijaznejše, pa še vedno ohraniti odličen dizajn in kvaliteto. In da, Kampard je kljub neskončnemu bogastvu, s katerim bi si lahko privoščil katerikoli avto pod soncem, vozil volva.
XC60 se je nekoliko presenetljivo izkazal za prodajno najbolj uspešnega volva doslej. Znamka, ki je bila do njegovega prihoda znana predvsem po karavanih, je v šestdesetici zadela bistvo duha časa, ki vlada pri potrošnikih - uporaben in ne prevelik suv, ki je po varnosti zelo napreden in z udobjem zelo radodaren. Pika na i, ki se je izkazala šele skozi leta prodaje, pa je bila odlična statistika glede zanesljivosti. Volvo XC60 je bil zadnja leta najbolj prodajan premium terenec v Evropi.
Novi XC60 naj bi torej vse to še presegel in znova zasenčil povsem novo generacijo konkurentov, kot sta BMW X3 in audi Q5, pa še vedno svežega mercedes-benza GLC ali posebneža lexusa NX. Še precej težja naloga kot leta 2010 ob rojstvu predhodnika. No, začel je dobro, saj je bil XC60 poleg že kar nekaj mednarodnih titul razglašen za najbolj varen avto leta 2017 po specifikaciji Euro NCAP.
Razkošje sedenja
Avto je všečen že na pogled. Dostojanstven, a hkrati zaradi nižje oblike in bolj atletskih mer precej mladostnejši tako od predhodnika kot od večjega brata XC90, s katerim si ne deli le platforme marveč tudi marsikateri oblikovni detajl. Pa zopet ne preveč, saj ga je tako po nižji (in seveda krajši) postavi zlahka identificirati za samosvojega. Vse dvome prežene močno proti sredini zategnjen ozek pas zadnjih svetil, ki ponoči puščajo za seboj markantno sled. Spredaj vse situacije razsvetljujejo (doplačljivi) prilagodljivi LED žarometi. Za razliko od predhodnika imajo dnevna LED svetila sedaj zelo opazno vlogo za pritegnitev pozornosti. Najbogatejša oprema inscription je razpoznavna po kromiranih robovih in velikih platiščih.
XC60 je z omenjeno opremo, ki sodi v vrh tudi po ceni, znotraj prav prestižen, še posebej v svetli kombinaciji usnja in oblog. Tanki sedeži so zelo udobni in podpirajo telo od glave do kolen, ga grejejo in hladijo, po želji med daljšo potjo pa tudi poživljajo z različnimi programi masaže. Ustrezen položaj za volanom sem hitro našel, verjamem, da to ne bo težko niti visokoraslim.
Prostornost v švedu je ena boljših v razredu, še posebej zadaj, kjer kljub velikemu panoramskemu steklu nisem našel pripombe niti v višino. Sredinski sedež ni za debeluhe, še vedno pa je eden širših, kar jih je danes videti med športnimi terenci. XC60 je lahko avto za pet ljudi. Žal zadnja naslonjala niso nastavljiva po stopnjah, tudi vzdolžnega pomika ne poznajo (kot land rover discovery sport ali audi Q5), ob pritisku na vzvod pa padejo v ravno dno.
Prtljažnik je pravilnih oblik, na papirju pa nudi za razred podpovprečnih 505 litrov, ki pa so vsaj dobro izkoriščeni. Nima dvojnega dna, saj se pod prtljažnim dnom skriva rezervna pnevmatika. Ki takšnemu avtu seveda pristoji. Pričakoval bi kakšen ločen predalček ali kljukico več. Prijazno je samodejno dviganje prtljažnega prekrivala. Pa čeprav je mehansko, ne električno gnano, kot bi to v duhu nepotrebnega prestiža naredili “d džrmans”. Volvo z zračnim vzmetenjem in prek tipk lahko dviga ali spušča sicer kar visoko dno prtljažnika. No ja, če tistih par centimetrov res toliko šteje ...
Tablica, ki je skregana z osnovno filozofijo
Mlajši brat je od večjega zelo dobro povzel duh počutja za volanom. Delovno okolje je na moč podobno tistemu iz XC90, kar pomeni lične merilnike, a nekoliko zapleten sprehod skozi vse postaje nastavitev. “Tablica” na sredinski konzoli ostaja ena najbolj zanimivih v avtomobilski srenji, z odlično grafiko in zelo dobro odzivnostjo, tudi z rokavicami na prstih. Prepoznava vnose prek ročne pisave, kljub številnim funkcijam pa njeno obvladovanje zelo hitro preide v kri. A njena velikost med uporabo jemlje pozornost vozniku, kar je samo po sebi skregano z varnostjo. Ena redkih graj, ki si jih zasluži avto, sta še plastika dvomljive kakovosti na sredinskem grebenu in gumbi na volanu, ki niso na nivoju Audija ali BMW.
Še enkrat več se je za izvrstnega v vozilih znamke Volvo izkazalo napredno Bowers Wilkins ozvočenje. Zmogljivost radio antene pri njenem sledenju postajam je težko še preseči. Klimatska naprava je tradicionalno vrhunska, z zelo zmogljivim filtrom zunanjega zraka in opcijsko štiriconsko nastavitvijo temperature.
Testni avto je bil postavljen na zračno vzmetenje, kar udobje med vožnjo še bolj poudarja, saj izvrstno uduši predvsem daljše grbine. Nekaj več drgeta karoserije, kot v kakšnem X3, pa je prek kratkih stikov na cesti. Volvo se s kolesi zelo dobro drži ceste, saj se idealni navor med vsa štiri kolesa porazdeljuje brezčutno, tako prednji kot zadnji del pa se dobro upirata mimobežnim silam v zavojih. Ima program off-road, ki pri hitrostih do 30 km/h dodatno dvigne karoserijo in hkrati prilagodi delovanje motorja, menjalnika in pomožnih sistemov za zdravo rabo izven utrjenih poti. Volan je sicer natančen, a servoojačan na način, ki daje zelo “nem” občutek v rokah. XC60 noče dajati pretiranega vtisa športnosti.
Pri raznovrstnosti in zmogljivosti asistenčnih sistemov je seveda volvo zelo močan, gotovo pa najboljši v svojem razredu. Radarski tempomat je nežen, sistem polsamodejne vožnje Propilot pride prav na dolgočasni avtocesti ali v prometnih konicah, a je kombinacija vredna prek 1.700 evrov. Kristalna slika zunanjih ovir na zaslonu in enostavno parkiranje je delo štirih doplačljivih kamer.
Do moči šestih valjev nekoliko drugače
D5 motor iz dveh litrov spravi na kolesa 173 kW moči. Nemškim šestvaljnikom skuša štirivaljni dizel parirati s tehnologijo Powerpulse, ki izničuje turbo luknjo s prisilnim pritiskom v turbini tudi pri nizkih vrtljajih motorja. Zadeva deluje, saj motor pušča vtis, da rad vleče. Vseeno pa to ni občutek (niti zvok) šestih valjev in treh litrov prostornine. Tudi poraba ni bistveno nižja kot pri bavarskem trivaljniku. Čisto po resnici - če XC60 ni namenjen grobemu razkazovanju prestiža, potem bi bil tudi motor D4 s 140 kW lahko čisto dovolj. Volvov osemstopenjski menjalnik je zelo dober.
Cena je lahko prestižna, ni pa nujno
D5 z opremo inscription, ki nudi več od nemške osnove, starta pri 60 tisočakih. S celo plejado dodatkov je pri testnem avtu cena narasla na 83 tisočakov, pa čeprav je bilo marsikaj v in na avtu čisto odveč (meglenke?!). Za 4,6 metra dolgega športnega terenca se sliši veliko, a poskusite si tako naložen avto skonfigurirati šele pri nemcih. Za racionalne je po drugi strani moč dobiti še vedno zelo dobro opremljenega D4 z deželno opremo mommentum+ za skoraj polovico cene. Uf, germani, tole vas bo naslednjih nekaj let spet bolelo!
Podatki o vozilu (volvo XC60 D5 Inscription AWD A)
Motor: 1.969 cm3, turbo dizelski
Moč: 173 kW (235 KM) pri 4.000 vrt/min.
Navor: 480 Nm pri 1.750 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.688 × 1.902 × 1.658, medosna razdalja 2.865
Prtljažnik (v litrih): 505-1.432
Poraba na testu: 7,8 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 152 g/km
Zmogljivosti: 220 km/h, 7,2 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 60.068 (osnovni), 83.410 (testni)
Konkurenti: BMW X3, audi Q5, land rover discovery sport, porsche macan, lexus NX ...
PLUSI: Videz, vrhunsko notranje udobje, očutek varnosti, uporabne tehnologije, konkurenčna cena.
MINUSI: Manjši prtljažnik, ceneni vložki plastike, kljub porabi ni šestvaljnik.
Ali res v Volvu ali Saabu preživiš, če se pod mejo zavališ, v Nemškem avtu pa ne, ker nima tako …
Nemška jajca se lahko skrijejo ......