Zimzeleno. VW polo nosi tradicionalno ime, sodi v tradicionalni razred malih avtov brez velikih koles in off-road šminke, zunaj in znotraj je tradicionalno ukrojen. Zveni že kar malo dogočasno za današnje čase individualizma za vsako ceno.
Ampak navidezno tradicionalen pristop v polotu pravzaprav povsem ugaja, saj deluje uporabno in predvidljivo. Tako kot ostali znamkini bratje so tudi pri polu vidne subtilne, a koristne tehnološke spremembe, ki ga zlahka obdržijo kot zgled na vrhu B-segmenta. Kljub prirastku še vedno ostaja blizu meje štirih metrov in kot tak nima težave s parkiranjem. Po drugi strani je notranjost občutno prostornejša od predhodnika, zadnjima potnikoma ni potrebno gristi kolen.
No, to pa je nerodno!
Prtljažnik, ki tradicionalno nikoli ni bil polotov močni člen, je večji in uporabnejši. Vseeno sem edini resni zameri do avta vzgojil prav tam zadaj. Polo ima dvojno dno, a v veliki neobdelani odprtini je v testnem avtu sameval zgolj kit za popravilo kolesa. Šlo bi še z veliko boljšim izkoristkom. Druga zamera pa so prtljažna vrata. Že dolgo mi ni bilo potrebno pri kakšnem avtu s takšnim treskom loputati, da sem res zaprl vrata in ugasnil vsa opozorila na armaturki.
OK, črnine v avtu je res preveč, pa še plastika je mestoma pretirano neugledna oziroma namenjena brušenju nohtov. Po drugi strani v testnem avtu nisem prav nič pogrešal digitalnih merilnikov, ki jih tudi nudi nova generacija za zajetno doplačilo. Na drugi strani pa je že cenovno dostopen infozabavni sistem je deloval precej napredneje od vsega, kar zmore ta hip nuditi konkurenca - po videzu, prijaznosti in raznovrstni povezljivosti. Pa še fizični gumb za glasnost so pustili, bravo Volkswagen!
V preprostem jeziku ...
Volan? Natančen. Menjalnik? Gladek in kljub le petim stopnjam izvrstno preračunan. Podvozje? Zmogljivo in udobno. Sedenje? Nadpovprečno. Ergonomija stikal? Po nekaj dneh prsti že miže najdejo ustrezen gumb. Klimatska naprava pri zunanjih -15 stopinjah Celzija? Nadpovprečno hitra.
Testni polo s srednjo opremo comfortline se je izkazal za povsem dovolj napolnjenega z udobjem. Sistem za prepoznavo nevarnosti trka in samodejno zaviranje je serijski, dodana vrednost pa je bil slabih 400 evrov vreden radarski tempomat, ki vožnjo v gneči naredi precej manj naporno.
Omenjenih pet stopenj menjalnika gre na račun motorja v testnem avtu, saj je imel vgrajen 70-kilovatni enolitrski turbo motor. Ta pa me je naravnost navdušil s svojo ljubeznijo do vrtenja, saj je avto kljub le dvomestni številki “konjenice” naravnost poskočen. Tudi na avtocesti je vožnja lahko zelo dinamična, značilen zvok treh valjev pa sem mu zlahka odpustil ob pogledu na števec porabe - brez težav pod šestimi litri. Čeprav si ne bi pred testom tega upal niti pomisliti, pa ta motor nudi vse, kar potrebuje velika večina uporabnikov. Polo kot avto zgolj za stare ate in mame? Pa kaj še, ravno nasprotno!
Glavno presenečenje me je čakalo na koncu druženja ob pogledu na cenik testnega avta. Dejansko moderen, vozljiv in zelo vsestranski avto, z nekaj nujnimi in manj nujnimi doplačili ter ugodno napovedjo padanja vrednosti, za manj kot 17 tisočakov? Rad imam takšno tradicijo!
Podatki o vozilu (volkswagen polo comfortline 1,0 TSI 70 kW)
Motor: 999 cm3, turbo, bencinski, trivaljnik
Moč: 70 kW (95 KM) pri 5.000 vrt/min.
Navor: 175 Nm pri 2.000 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.053 × 1.751 × 1.446, medosna razdalja 2.551
Prtljažnik (v litrih): 351-1.125
Poraba na testu: 5,8 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 101 g/km
Zmogljivosti: 187 km/h, 10,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: od 14.181 (osnovni), 16.952 (testni)
Konkurenti: ford fiesta, renault clio, hyundai i20, kia rio, peugeot 208, citroën C3, mazda2 ...
PLUSI: Motor, poraba, ergonomija, notranja prostornost, vožnja, infotainment.
MINUSI: Za koga dolgočasen videz, prtljažno dno, prtljažna vrata.
Vsaj za 5 jurjev predrag. Če mam dat za to škatlico 17 jurjev dam še tri pa imam Subaruja XV …