Takoj po objavi predloga o spremembah cestninjenja so se odzvali na ministrstvu za infrastrukturo. Slovenija predlogu ne nasprotuje, je pa iz odziva več kot očitno razbrati, da bomo imeli vinjetni sistem v Sloveniji še kar nekaj časa. Zavzemajo se namreč za daljše prehodno obdobje.

Na ministrstvu bodo predlog najprej preučili, opozarjajo pa na to, da gre za zdaj za predlog, ki ga bo treba še uskladiti pred zapisom v zakon in narediti morebitne popravke v primeru pripomb držav članic. Šele nato bodo morale države članice zakon, ki predvideva enotno digitalizacijo standardiziranega cestninjenja od Portugalske do Finske, to prenesti v nacionalni red.

Promet spet na regionalne ceste?

Foto: EPA Violeta Bulc Na ministrstvu hkrati opozarjajo, da so vinjete povečale mobilnost in izboljšale prometno varnost. Na varnostno vprašanje, ali lahko ukinitev vinjetnega sistema ponovno privede do prometnih tokov, ki smo jih poznali pred letom 2008, to je več prometa na regionalnih cestah, so na AMZS kot največji nevladni organizaciji na področju varne mobilnosti odgovorili pritrdilno. "Ocenjujemo, da bi uveljavitev predloga Evropske komisije glede novega načina cestninjenja lahko vplivala na poslabšanje prometne varnosti in imela še druge negativne učinke," so zapisali na AMZS in dodali, da imamo v Sloveniji izkušnje z različnimi cestninskimi sistemi – tako z zaprtimi (po številu prevoženih kilometrov) kot vinjetnim, ki je sedaj v veljavi.

Menijo, da so vinjete za osebna vozila, kombije in motorje nedvomno pozitivno pripomogle k spremembi prometnih tokov, tj. k povečani uporabi avtocest, in prekinile prakso izmikanja in obvozov cestninskih postaj, s tem pa k večji pretočnosti prometa in, kar je najpomembnejše, doprinesle k prometni varnosti, saj se je promet preusmeril na avtoceste kot najbolj varne ceste, in varovanju okolja. Obenem uvedba vinjet ni vplivala na finančno stanje upravljavca avtocest, ki posluje z dobičkom.

Skrajni čas je, da se stvari uredijo

Sveženj za posodobitev cestnega prometa vključuje predlog zamenjave obstoječih sistemov cestninjenja, ki temeljijo na časovnem dejavniku, s sistemom na podlagi prevožene razdalje. Za avtomobile naj bi bil nov sistem uveden do leta 2027, za tovornjake pa do leta 2023.

Prav na področju cestninjenja tovornjakov v Sloveniji capljamo v ozadju opozarja Boštjan Pavšer, urednik revije Kamion&Bus, ki pravi, da imajo danes tovornjakarji zaradi nepoenotenosti na vetrobranskem steklu prilepljenih tudi po 10 napravic za digitalno cestninjenje. "To zmanjšuje vidljivost in to ni v redu. Enotni sistem in ena naprava za za tovornjake je dober predlog," pravi Paušer.

Foto: Andrej Leban Obvoznica

Strokovnjak za področje tovornjakov meni, da se vozniki težkih tovornih vozil prav gotovo po spremembi pravil ne bodo umikali cestnini in vožnji po avtocestah.

"Elektronsko cestninjenje ima že skoraj vsa Evropa, le pri nas ga še ni. Prav to bo močno izboljšalo varnost vožnje težkih tovornih vozil na naših cestah, ki se morajo zdaj ustavljati na cestninskih postajah, zato na avtocesti nastajajo zastoji. Če tistemu, ki ima škatlico ABC za plačilo cestnine signal ne odčita plačila, mora voziti vzvratno, kar je na avtocesti prepovedano, povzroča dodatno nevarnost. Prisiljeni so v to, da naredijo prekrške. Skrajni čas je, da se to uredi," je prepričan Paušer.