Tako menijo tudi pri korejskem Hyundaiju, ki je v začetku julija v Švico poslal prvo pošiljko desetih tovornjakov hyundai XCIENT fuel cell, ki veljajo za prve tovornjake s pogonom na gorivne celice iz serijske proizvodnje na svetu. V Švico kot prvo evropsko državo naj bi jih letos prodali petdeset, pozneje bodo projekt razširili tudi na druge evropske države, do leta 2025 pa naj bi na ceste po svetu zapeljalo 1.600.
Do 400 kilometrov dosega
Tovornjak poganja sistem dveh skladov gorivnih celic z močjo 95 kilovatov oziroma skupno močjo 190 kilovatov, ki se napaja iz sedmih velikih posod, ki vsebujejo približno 32 kilogramov vodika. Ta zadostuje za doseg okrog 400 kilometrov. Polnjenje posod na vodikovi črpalki traja od 8 do 20 minut.
Za pogon skrbi elektromotor z močjo 350 kilovatov in navorom 3.400 njutonmetrov, ki se napaja iz vmesne baterije s kapaciteto73,2 kilovatne ure. Moč se na kolesa prenaša preko šeststopenjskega samodejnega menjalnika, največja hitrost pa je omejena na 85 kilometrov na uro. Največja dovoljena masa tovornjaka znaša 19 ton, skupaj s prikolico pa 36 ton.
Hyundai razvija tudi polpriklopnik, ki bo z zalogo vodika prevozil do tisoč kilometrov. Opremili ga bodo z izboljšanim bolj vzdržljivim in močnejšim sistemom gorivnih celic, namenili pa ga bodo globalnim trgom, med katerimi bosta tudi Severna Amerika in Evropa.
Elektrika iz hidroelektrarn
Pri Hyundaiiju s se za takšne karakteristike tovornjaka odločili v želji po optimalnem razmerju med zahtevami potencialnih uporabnikov tovornjakov in zmogljivostmi vodikove infrastrukture v Švici. Dodajajo, da je tehnologija gorivnih celic zelo primerna za prevozništvo, saj omogoča dolge dosege in kratke polnilne čase, dvojni sistem gorivnih celic pa zagotavlja tudi dovolj energije tudi za premagovanje gorskih cest, ki so pogoste v Švici.
Hyundai je s švicarskim podjetjem H2 Energy sklenil »joint venture« podjetje Hyundai Hydrogen Mobility oziroma HHM, ki bo tovornjake podjetjem sposojalo po načelu »plačaj za uporabo«, kar pomeni, da uporaba tovornjakov s pogonom na gorivne celice od njih ne bo zahtevala začetnih investicij. Švico so sicer za izhodiščno državo izbrali predvsem zato, ker so komercialna vozila z alternativnimi pogoni tam oproščena cestnega prispevka, kar skoraj izenači stroške uporabe vozil z gorivnimi celicami in dizelskimi tovornjaki na kilometer.
Švica se uvršča tudi med države z velikim deležem hidroelektrarn, ki lahko zagotovijo dovolj zelene energije, ki je ključni del Hyundaijevega poslovnega modela. Da bi res zagotovili zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida morajo namreč tovornjaki delovati predvsem na vodik, ki ga pridobijo iz obnovljivih virov energije.
Povečanje polnilne infrastrukture
Z uporabo gorivnih celic v komercialnih vozilih se bo povečala tudi potreba po stalni oskrbi z vodikom. S tem pa se bo zmanjšala tudi njegova cena, hkrati pa se bo povečala tudi polnilna infrastruktura, ki bo na voljo tudi lastnikom osebnih vozil. Ker bo zaradi tega padel tudi strah pred premajhnim dosegom vozil ob nezadostni oskrbi z vodikom, bi lahko uporaba komercialnih vozil na gorivne celice posledično vodila tudi k povečanju števila osebnih vozil s pogonom na vodikove gorivne celice.