Ureditev, ki se na prvi pogled zdi zelo nenavadna, ima svoj smisel, saj bi ura, če bi bila nepovabljenim očem zunanjih opazovalcev izpostavljena tudi na parkiriščih, lahko v skušnjavo spravila marsikaterega priložnostnega ali pravega tatu.
Gre namreč za analogno uro prestižnega francoskega proizvajalca BRM Chronographes, ki je znana po zelo nenavadno oblikovanih zapestnih urah, ki svoje oblikovne linije zavestno povzemajo po avtomobilih, na bogato zgodovino avtomobilizma pa opozarjajo tudi z imeni zbirk, kakršna so gulf, V12, V6, corvette, golf in podobna. Verjetno ni treba omeniti, da so vrhunski tudi mehanizmi, ki ih poganjajo, zato dosegajo precej visoke cene.
Znamka, ki jo je v bližini Pariza na osnovi družinskega urarskega podjetja z dolgim izročilom ustanovil Bernard Richards, po katerem se tudi imenuje, saj sta črki B in R v imenu znamke začetnici njegovega imena, črka M pa je kratica za francoski izraz za ure »montres«, že od njenih začetkov sodeluje tudi z znamko DS Automobiles.
Sodelovanje med avtomobilisti in urarji
Na 86. ženevskem avtomobilskem salonu marca 2016 sta namreč DS Automobiles in BRM Chronographes objavila partnerstvo, ki se je tedaj odrazilo v na vsega 39 primerkov omejeni seriji njihovega najmanjšega izdelka, DS3 performance BRM chronographes, v katerem so za dinamiko skrbeli 208-'konjski' turbobencinski motor 1,6 THP, šeststopenjski menjalnik in torsen diferencial z omejenim zdrsom. Omeniti velja tudi oznake BRM na avtomobilu in posebno motno zlato biserno barvo. Vsak srečni kupec posebnega modela je prejel tudi ustrezno BRM-ovo uro, model V6-44-SA-SQ-DS3 performance, ki so jo seveda tudi omejili na 39 primerkov in ji namenili enake barvne poudarke kot avtomobilu.
Na ženevskem salonu je tedaj stala tudi študija električnega superšportnika DS E-TENSE, s katerim je francoska znamka napovedala svoj prehod v električno mobilnost. V razkošni zmogljivi športni avtomobil z avantgardnimi oblikami in tehniko je sodilo tudi nekaj posebnega. In to je bila BRM-ova ura records TB, ki je z obliko spominjala na armaturno ploščo, z zelenim prešitim usnjenim pasom pa se je vklopila v notranjost avtomobila. Posebnost ureditve je bila, da je bila ura pritrjena na stojalo, s katerega jo je lahko voznik po vožnji snel in uporabil kot ročno uro, kar je v bistvu tudi bila.
Sodelovanje med obema znamkama se torej nadaljuje tudi v križancu DS7 crossback (prav tako pa tudi v limuzini DS9), v katerem armaturno ploščo krasi kvarčna ura BRM, ki pa ni kar tako, saj gre za skrbno oblikovani izdelek, ki je avtomobilu gotovo v okras. In resnici na ljubo takšna analogna ura tudi je tam bolj za okras, saj je zelo gotovo, da se bo voznik, ki ga zanima, koliko je ura, prej ozrl po digitalni urici ob merilnikih kot pa lični analogni uri, ki krasi vrh armaturne plošče.
Eksotični primerki
A nekoč ni bilo tako in mehanske analogne ure so v preteklosti v avtomobilih in na zapestjih voznikov ali pa kot velike štoparice, odigrale zelo pomembno vlogo. Ure so bile ob avtomobilih od samih začetkov, saj so med drugim pomagale tudi pri merjenju hitrosti A prva prava zgodba o sodelovanju med avtomobilsko znamko in urarjem sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko je Ettore Bugatti pri švicarski znamki Mido naročil ure, ki so z obliko spominjale na hladilnike njegovih avtomobilov. Če morda kakšno najdete med družinsko dediščino, ste lahko gotovi, da imate v rokah pravo majhno premoženje. V pesto volanskega obroča na buggatiju royale je Ettore po drugi strani vgradil Breguetovo uro.
Bugattijevemu zgledu so sledili tudi drugi proizvajalci in tako je Corum denimo izdelal znamenito uro v obliki Rolls-Roycevega hladilnika z maskoto, podobne izdelke so si med drugimi omislili tudi pri Chevroletu, Volvu in Audiju, Lancia pa je naročil uro v obliki volanskega obroča. Trend, ki ga je začel Bugatti se nadaljuje še danes in med drugim tudi v sodelovanju med znamkama DS Automobiles in BM Chronographes.
Uporabni pripomočki
Morda bolj pomembne od teh eksotičnih primerkov so bile ure, ki so jih proizvajalci vgrajevali v armaturne plošče svojih avtomobilov in tam niso bile le za okras, ampak predvsem zato, da vozniku in potnikom dejansko kažejo čas. Eden najbolj uglednih proizvajalcev avtomobilskih ur in tudi drugih avtomobilskih merilnikov je bil tudi Jaeger, s koreninami v Parizu, a proizvodnjo avtomobilskih komponent v Londonu, zato ni nič nenavadnega, da so se pri Citroënu med razvojem citroëna DS odločili za sodelovanje z njimi.
Plod tega sodelovanja je bila tudi analogna ura na armaturni plošči, ki je izkoriščala najnovejša dognanja tistega časa, saj jo je v nasprotju s prejšnjimi avtomobilskimi urami, ki jih je moral voznik vsakih nekaj dni naviti, poganjala elektrika iz akumulatorja. Ura je namreč bila elektromehanska oziroma tranzistorska, kot so jih tudi imenovali, šlo pa je za to, da je namesto glavne vzmeti nemirko ure poganjal elektromagnet. Ura je bila sicer povsem mehanska. Če ne veste, kaj je nemirka, lahko povemo, da gre za element, ki v uri z nihanjem skrbi za odštevanje časa.
Takšne ure so bile vmesni korak na poti h kvarčnim in so bile kot alternativa pravim mehanskim uram priljubljene ravno v tistem času, ko je na ceste zapeljal citroën DS. A,ko so se v sedemdesetih letih pojavile veliko bolj učinkovite kvarčne ure, so hitro izpodrinile vse druge električne rešitve, ki so jih razvili urarji. In zato tudi v današnjih avtomobilih najdemo le še ure te vrste, ki so večinoma le element na prikazovalniku avtomobilskega računalnika ali zaslonu infozabavnega sistema. A ne v premiumskih znamkah, kakršna je DS Automobiles, kjer lepo oblikovana analogna ura še vedno velja za pojem prestiža.