Ford kuga ni bil prvi avtomobil, ki ga označujemo z izrazi SUV, športni terenec ali križanec, saj naslov prvega križanca v njegovem razredu največkrat gre leta 2006 predstavljenemu nissanu qashqaju. Vendar si je tudi ford kuga znal vedno odrezati svoj kos križanske pogače.
Kot rečeno, je prišel malce pozneje. Nissan je s qashqajem pri Evropejcih, ki smo bili očitno željni takšnih terenu naklonjenih avtomobilov, ki so sicer vedno razvajali s povsem kombilimuzinskim udobjem in dobrimi cestnimi voznimi lastnostmi, dosegel tako hiter uspeh, da so mu jadrno sledili tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Med njimi je bil seveda tudi Ford, ki je leta 2008 svojo manjšo zamudo nadoknadil s kugo.
Malce nerodno ime
Ta prvotnega sicer pri nas ali drugih državah s podobnimi jeziki ni požela zanimanja le zaradi svoje križanske zasnove ali privlačne oblike, ampak tudi ali predvsem zaradi malce nerodno izbranega imena. Saj vemo, kaj pri nas označuje izraz »kuga«? Še dobro, da je pri nas v začetku marsikdo lahko kugino ime izgovarjal s poudarjenim zadnjim zlogom.
Vendar pa kužne bolezni s poimenovanjem kuge niso imele nič skupnega. Kot je to pogosto v avtomobilski industriji, naj bi se pri Fordu s tem imenom poklonili svojemu drugemu zanimivemu modelu, samosvojemu kupeju z imenom ford cougar, ki so ga v Evropi prodajali v letih 1998 do 2002. Poleg tega naj bi si tedanji Fordovi direktorji želeli »pravo« ime za svojega športnega terenca, zato ga niso poimenovali X-max, kot so si sprva zamislili.
Ford se kuge tudi ni lotil povsem brez izkušenj na področju tega, kar imenujemo športni terenci ali pa urbani terenci. V ZDA je imel namreč izkušenj s takšnimi avtomobili več kot dovolj. Omenimo le forda explorerja ali bronca. Nekaj drobtinic z ameriške terenske mize pa je včasih prišlo tudi k nam. In pri tem nimam v mislih forda rangerja, ki je vedno bil pravi terenski poltovornjak. Pra-križanec je denimo bil v začetku tisočletja ford maverick, čeprav je tedaj veljal za enoprostorca, pa bi z današnjimi očmi lahko poteze majhnega križanca videli tudi v fordu fusionu.
Zasnova na kombilimuzinski platformi
Vendar pa Ford pri razvoju svojega prvega pravega športnega terenca ni izhajal iz nobenega terenskega vozila, ampak so ga zasnovali na platformi C, ki sta jo imela forda focus in C-max. Torej je bil, kot velja za praktično vse športne terence, v vsakem primeru tudi s prioriteto prednjega pogona, bolj blizu kombilimuzinam in enoprostorcem kot pa terencem. Poleg tega je bil ford kuga sprva namenjen predvsem evropskemu trgu, zato so ga izdelovali v nemškem Saarlouisu, od koder je prihajal tudi focus.
Zanimivo je, da so bile prve kuge na voljo z 2,5-litrskim bencinskim petvaljnikom iz focusa ST, ki pa je bil precej žejen, zato jih je večina na ceste zapeljala z bolj varčnimi in prav tako zmogljivimi turbodizelskimi motorji. Ki so prišli do izraza tudi zato, ker se je kuga prve generacije, ki si je delila platformo s focusom, tudi dobro in dinamično peljala. Čeprav pa je bila narejena na focusovi platformi, pa je po drugi strani bila od začetka na voljo le s štirikolesnim pogonom. Zamisel o »terencu« s prednjim pogonom je bila tedaj v avtomobilskem svetu še nekako v povojih, zato je tega kuga dobila šele konec leta 2008, torej nekaj mesecev po predstavitvi štirikolesno gnane različice.
Svetovni avtomobil
Leta 2013 je kugo prve nasledila kuga druge generacije, ki se je izkazala za zelo dolgoživi model, saj jo je Ford izdeloval vse do leta 2019. In če je bila kuga prve generacije namenjena predvsem Evropi in se je šele pozneje razširila v ZDA, kjer se je imenovala ford escape, je kuga druge generacije bila otrok doktrine »One Ford«, v okviru katere si je Ford prizadeval, da bi izdeloval svetovne avtomobile.
V nemškem središču v Kölnu so zato zanjo razvili podvozje in jo oblikovali, v ameriškem Detroitu so poskrbeli za razvoj karoserije in notranjosti, v angleškem Daggenhamu pa so zanjo izdelovali motorje. Za Evropo so jo izdelovali v španski Valencii.
V primerjavi s prejšnjo generacijo je kuga postala prostornejša in pridobila tudi večji prtljažnik, vstop v sodobni digitalni svet pa ji je zagotovilo leto 2016, ko so vanjo vgradili sodobni infozabavni sistem SYNC3, ki ga je voznik upravljal preko 8-palčnega za dotik občutljivega zaslona. Tudi pod motornim pokrovom je bilo kar nekaj novosti, saj je kuga dobila sodobne turbobencinske motorje ecoboost, sodobnejši pa so postali tudi turbodizli.
Prihod hibridov
Na hibridne in priključno hibridne pogonske sklope pa je morala kuga počakati do tretje generacije, ki je na ceste zapeljala leta 2019. Ne le to, z novo generacijo je kuga postala, v skladu s Fordovim novim oblikovnim pristopom, bolj zaobljena, predvsem pa večja. V njen velikostni segment se je namreč vrinil Fordov manjši športni terenec ford puma, zato so jo morali pri Fordu z malce večjimi merami umestiti na novo. Kljub temu je od prednice lažja za dobrih 90 kilogramov.
Kljub temu da je obdržala bencinske in tudi turbodizelske motorje, sta trenutno najbolj zanimiva pogonska sklopa gotovo hibridni in priključno hibridni. Pri obeh osnovo tvori 2,5-litrski bencinski štirivaljnik, pomagata pa mu elektromotorja različnih moči. Priključni hibrid lahko poleg tega zgolj električno prevozi okoli 50 kilometrov.
Ford kuga se je torej v poldrugem desetletju iz popolnega novinca razvila v križanca, ki ni le postal resen tekmec v svojem segmentu, ampak je z večjo prostornostjo prevzel tudi vlogo enoprostorca, ki jo je doslej pri Fordu opravljal ukinjeni C-max. In kot smo že večkrat ugotavljali med vožnjami testnih kug, ji tudi nova vloga povsem dobro pristaja.
Najbolj nepoštena in zavajujoča praksa oglaševalcev avtomobilov cena za osnovni model na sliki pa avtomobil z vso dodatno opremo!🤔