|
|
|
Pretepač, ki ga na ulicah prepoznate že na daleč. Za obliko so poskrbeli Italijani, saj je za "hornetke" najpomembnejši trg ravno Italija. © G. M. |
Da so za dizajn poskrbeli Italijani, je očitno pri marsikaterem detajlu. Vrhunsko izgledajo na primer nosilci zadnjih stopalk. Ni pa jasno, kaj so imeli v mislih, ko je nastajala armaturna plošča.
|
|
|
Maska spominja na lik iz Vojne zvezd. Armaturna plošča je edini del motocikla, ki si zasluži grajo. © G. M. |
Ta je trodelna in v celoti digitalizirana ter modro osvetljena. Vsekakor oblikovalsko kompleksen izdelek, ki pa nima kakšne uporabne vrednosti. Digitalni merilniki že sami po sebi zahtevajo več pozornosti med vožnjo, obenem je merilnik hitrosti majhen, na sredino postavljen merilnik vrtljajev pa prekrit z obokanim pleksijem. Na soncu popolnoma neberljivo ... Da ne nudi nikakršne vetrovne zaščite, ni treba posebej omenjati. Pri hitrosti višja od zakonsko dovoljene honda poskrbi za intenziven trening vratnih mišic. CB 1000 R je pač "zgoraj brez". Pri tem motociklu si načeloma le armaturna plošča zasluži večjo grajo, vse ostalo je lahko deležno le pohvale.
Motor: ukročena CBR-ka
Litrski štirivaljnik je močan in vedno pripravljen na voznikov ukaz.
|
|
|
Enojno vpetje zadnjega kolesa in kratek izpuh. Uporabne moči in navora več kot dovolj. © G. M. |
Čeprav izhaja iz dirkaške CBR 1000, je uporaben tudi v cestnem prometu, saj so ga v ta namen prikrajšali za 50 konjev in tako poskrbeli za večjo uporabnost pri nizkih in srednjih vrljajih. Gladko potegne že od 2.500 vrtljajev dalje, od 8.000 naprej pa pobesni. Ne zavrti se tako visoko kot v CBR-ki, vseeno pa jemlje dah, saj pri 10.000 vrtljajih razvije 99 kW (125 konjev) . Največji navor 99 Nm doseže pri 7.750 vrtljajih. Moči je toliko, da se je treba z motociklom stalno ukvarjati, kot da bi krotili divjega žrebca, saj se med pospeševanjem zelo rad povzpne na zadnje "noge". Reagira na vsak dotik. Menjalnik je natančen in na kratko stopnjevan.
Sestavljenka
Agregat je postavljen v okvir manjše CB600 Hornet, komponente so vrhunske, podedovane tudi od modela CBR 1000: popolnoma nastavljivo vzmetenje in skorajda dirkaške zavore z radialno vpetimi čeljustmi in radialno vpeto ročico.
|
Odlične zavore. Na voljo tudi z ABS in CBS. © G. M.
|
V sedlu
Sedi se visoko (sedež je od tal oddaljen 820 mm), vendar sta sedež in zadnji del posode za gorivo precej ozka, zato se voznik hitro zlije z motociklom. Kolena imajo dobro oporo, na posodi za gorivo je gumasta zaščita. Krmilo je široko, kot se za "streetfighterja" spodobi. Stopalke niso potisnjene tako nazaj, da bi bila tudi umirjena vožnja neudobna. Ogledala so majhna in ozko vpeta, večino časa pa so "na sporedu" voznikovi komolci. Občasno so moteče vibracije na krmilu. Stranski "spojlerji" pod posodo za gorivo odlično odpravljajo nalogo: poleg estetske funkcije neverjetno dobro varujejo kolena pred vetrom. Prostor za voznika je nekoliko omejen po dolžini. CB 1000 neverjetno okreten motocikel, saj izhaja iz manjše sestre. Vožnja po mestu in gorskih serpentinah bo v užitek. Agregat bo poskrbel za živahnost tudi pri pospeševanju, saj zadek hitro zapleše, spredaj pa postane nemiren. Blažilnik krmila bi bil vsekakor dobrodošel.
|
|
|
Vsak detajl nosi pečat italijanskih oblikovalcev. Ostro zašiljen zadek ne mara sopotnikov. © G. M. |
Konkurenca
Yamaha že nekaj časa straši z modelom FZ1, ki premore 150-konjski agregat iz modela R1, Italijani ponujajo butične izdelke za precej denarja, Suzuki je slekel Hayabuso (nastal je B-King), zelo podoben pa je Kawasaki Z-1000. Zaradi oblike CB 1000 cilja tudi na mlajšo, "agresivnejšo" publiko kot Hornet 900 ...
Na koncu se lahko vprašamo, čemu tako velik agregat v motociklu, ki ni udoben za potovanja, ni namenjen uporabi na dirkališču in ne mara sopotnic. Vse je v adrenalinu. Imeti v stalni pripravljenosti toliko moči med nogami napihuje ego in dviguje libido. Obenem zaradi nikakršne vetrne zaščite ne sili v ekstremne hitrosti. Veliko motocikla za 9.990 evrov (AS Domžale).