Med sredo in petkom je na cesti umrlo kar pet ljudi. V sredo zgodaj zjutraj sta po divji vožnji v begu pred policijsko kontrolo umrla mladeniča v avtu, ki je pri naselju Vrhole pri Slovenski Bistrici zapeljal na nasprotni vozni pas in treščil v tovornjak. Tretji sopotnik je hudo poškodovan. Včeraj je pri Ptuju umrl voznik avtomobila, ki je zapeljal na nasprotni pas in se zaletel v avtobus. Danes sta pri Kranju umrli dve osebi po trčenju med avtom in tovornjakom. 

PREBERITE ŠE:

• Evropska organizacija ETSC opozarja na dejanske razloge, zakaj se v EU število hudih nesreč ne zmanjšuje dovolj hitro.

Če je do vključno srede letos umrlo 16 ljudi, je torej danes ta številka že 21 oziroma praktično za četrtino višja kot vseh 86 dni letošnjega leta poprej. Tudi sicer gre za enega najbolj krvavih tednov na cestah v zadnjih letih, pa je pred nami še ves vikend.

Vozniki podcenjujejo "ledeni" asfalt

Skupna točka vseh hudih nesreč tega tedna je udeležba težkega vozila, zaradi česar so posledice za potnike v avtomobilih praviloma veliko hujše.

Manj očitnih skupnih točk pa je še nekaj - v zadnjih dneh se je zgodila sprememba vremena, ki je bistveno poslabšala stanje cestišča. Vsak, ki je v sredo ob začetku deževja podrsal z nogo po asfaltu, je lahko začutil, kako izrazito spolzek je po več tednih izredno suhega zraka, v katerem se je na cesti nabralo veliko umazanije. "Takšen prehod iz suhega vremena v deževje je izredno nevaren," opozarja inštruktor varne vožnje in profesionalni dirkač Miran Kacin. "Naj se sliše še tako zlajnano, potrebno je prilagoditi hitrost in varnostno razdaljo razmeram ter spremljati potek prometa ter pravočasno predvidevati."

Za božjo voljo, poskrbite za čist pogled!

Kot dodaja Kacin, je te dni ogromno "motilnih elementov", zaradi katerih pri voznikih pada koncentracija in se povečuje nevarnost nesreč. "Na prvem mestu opažam, da so ljudje premalo skoncentrirani na samo vožnjo, tako zaradi različnih naprav in stvari, ki jih gledajo ali upravljajo med vožnjo, kot zaradi zamišljenosti in problemov, ki jih vsak vozi s seboj. Potem je tu še velika prisotnost vlage, ki jemlje pogled skozi stekla, saj vozniki ne skrbijo za čist pogled. Če pozimi odstranite sneg z vozila, da vidite skozi stekla, morate v drugih letnih časih enako storiti z zarošenostjo." Najbolj učinkovit pripomoček pri tem je klimatska naprava, ki suši zrak v avtu. 

Razdražljivi še pred dejansko spremembo

Specialistka za biovreme Tanja Cegnar iz Agencije za okolje pa opozarja, da se ljudje premalo zavedamo obremenitev, ki jih na številne med nami prinašajo vremenske spremembe, tudi glede obnašanja v prometu. Kot pravi Cegnarjeva, so vplivi na ljudi lahko vidni že nekaj dni pred dejansko vremensko spremembo v obliki velikih sprememb v zračnem pritisku, a ljudje radi to spregledajo oziroma temu ne posvečajo dovolj razumevanja.

Foto: Profimedia Prometna nesreča Zadnje dni so takšni negativni vplivi na počutje izraziti. "Iz vidika prometne varnosti gotovo pomenijo vpliv na slabšo zbranost voznikov in na to, koliko časa lahko držimo koncentracijo, pa tudi na odzivni čas. Ta se podaljša, kar pomeni, da lahko v kritičnih situacijah v prometu voznik pozneje reagira kot sicer," opozarja Cegnarjeva, ki že leta proučuje vpliv biovremena na ljudi.

Po njenih besedah so še posebej dovzetni za obremenilni vpliv kronični bolniki s težavami na ožilju in obtočilih, z revmatskimi težavami in težavami z dihali, ljudje s povišanim ali nizkim krvnim tlakom, rekonvalescenti po poškodbah in drugi. 

Dobro je poznati sovražnika

In zakaj je dobro vedeti, kakšen vpliv lahko vreme povzroča na voznike? "Če se nekdo zaveda, da vreme vpliva nanj, bo lahko v takšnih razmerah bolj pazljiv. Vendar je že tako, da vsi najprej vidimo napake drugih. Tudi v tem primeru je dobro, da smo pripravljeni na druge voznike in njihove drugačne reakcije. Če se teh stvari zavedamo, potem lahko svojo vožnjo prilagodimo in smo bolj pozorni, v primeru kritične situacije pa lahko s svojim vedenjem tudi preprečimo nesrečo." 

andrej.leban@zurnal24.si