Število smrtnih žrtev se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo le za odstotek. Statistika kaže, da je lani na cestah v EU umrlo 25.700 ljudi, kar je sicer 5700 ali 18,2 odstotka manj kot leta 2010, a še vedno daleč od zastavljenega cilja. V povprečju so lani evropske ceste terjale 51 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev.

Ti podatki nas morajo zdramiti, je ob predstavitvi poročila poudarila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Slovenija je sicer s 14-odstotnim zmanjšanjem med boljšimi članicami.

• Ne infrastruktura, avti rešujejo življenja

"Žalostno je in težko je sprejeti dejstvo, da skoraj 70 Evropejcev vsak dan umre na naših cestah, še veliko več pa jih je hudo ranjenih. Danes objavljeni podatki nas morajo zdramiti. Za temi številkami in statistiko so žalujoči zakonski partnerji, starši, otroci, bratje, sestre, kolegi in prijatelji," je poudarila Bulčeva.

Ta statistika je po njenih besedah tudi opomin, da varnost na cestah terja stalno pozornost in nadaljnja prizadevanja. Za uresničitev cilja, ki si ga je zastavila EU - da od leta 2010 do leta 2020 razpolovi število smrtnih žrtev na evropskih cestah, bo treba okrepiti prizadevanja, opozarja Bulčeva.

Bulčevi hitro nastavili ogledalo

Do predstavljenega poročila pa so zelo kritični v evropskem svetu za prometno varnost ETSC, kjer opozarjajo, da je katastrofalna statistika rezultat minule politike EU in posameznih članic do prometne varnosti. "Vlade in EU morajo takoj pričeti s kratkoročnimi in srednjeročnimi akcijami. Članice lahko povečajo policijsko navzočnost in to bo imelo takojšen efekt. EU pa mora pričeti pravila glede varne infrastrukture, ki zajema stalno opazovanje in ukrepanje na črnih točkah, širiti z avtocest na celotno cestno mrežo," je bil o ukrepih jasen vodja ETSC Antonio Avenoso.

"Če gledamo naprej, EU letos uvaja nove standarde glede varnosti avtomobilov. Zavzemati si moramo, da bo ta tehnologija vključena standardno v vsa vozila, ne le v avte premium razreda. Tehnologije, kot sta sistem za avtomatsko zaviranje in napredni pomočnik za uravnavanje hitrosti ter opozorilo na nepripetost za vse sedeže v vozilu bi lahko pomenili revolucijo pri varnosti. Evropa mora voditi to revolucijo, ne pa da slavi pretekle dosežke."

Slovenija v skupini, ki najbolj napredovala

Številke se sicer med posameznimi državami precej razlikujejo. Najmanj smrtnih žrtev so zahtevale ceste na Malti, Nizozemskem, Švedskem in v Veliki Britaniji, in sicer manj kot 30 na milijon prebivalcev. Največ pa v Bolgariji, Latviji, Litvi in Romuniji - več kot 90 na milijon prebivalcev.

V Sloveniji je bilo lani smrtnih žrtev na cestah 52 na milijon prebivalcev, kar je slabše od povprečja v EU. Se je pa v Sloveniji število smrtnih žrtev v letih 2013 in 2014 zmanjšalo za 14 odstotkov, kar jo uvršča med boljše članice. V nekaterih državah se je število celo povečalo, na primer v Latviji in Bolgariji.

Tudi ob upoštevanju daljšega obdobja 2010-2014 je Slovenija z 22-odstotnim zmanjšanjem števila smrtnih žrtev boljša od povprečja v EU. Boljše od povprečja so tudi Grčija, Portugalska, Španija, Danska, Hrvaška, Malta, Ciper, Romunija, Italija in Češka.

Današnje poročilo je razočaralo tudi zato, ker so bili v minulih letih podatki spodbudnejši: v letih 2013 in 2012 se je število smrtnih žrtev v primerjavi z letom prej zmanjšalo za osem odstotkov, pojasnjujejo v komisiji.

Napoved ukrepov, tudi glede infrastrukture?

Komisija bo sedaj pripravila poročilo o varnosti na evropskih cestah s smernicami za prihodnjih pet let, ki ga bo objavila maja. Pripravila bo tudi novo analizo hudih poškodb v cestnem prometu in se jeseni lotila študije za oceno možnega ukrepanja za zmanjšanje teh poškodb.

Konec prihodnjega leta komisija načrtuje nove predloge za pravila o usposabljanju in kvalifikacijah za poklicne voznike.

dezurni@zurnal24.si