Ko sta mi kolega, ki na Žurnalu24 skrbita za rubriko Avto in imata v mezincih avto novosti, v ostalih šestnajstih prstih pa vse drugo s področja avtomobilizma, predlagala, naj vzamem na test hibridno toyoto C-HR, sem kar malce čudno pogledal. Zakaj?
Spodobi se pojasniti, da pisec teh vrstic nima čisto nobene afinitete do avtomobilov, kar je za osebo moškega spola dokaj nenavadno, priznam. Tudi averzije nima, da ne bo pomote.
Avto mi pač ne predstavlja nič drugega kot prevozno sredstvo iz točke A v točko B. Vseeno mi je, kakšne barve in oblike je, ali ima platišča iz aluminija ali ne, ali so sedeži usnjeni ali ne, koliko konjev ima in kolikšna je najvišja hitrost, ki jo avto zmore.
Običajno se po avtocesti z vključenim tempomatom vozim od 110 do 120 km/h, odvisno od tega, kako hitro moram priti na cilj. Pomembno mi je, da so na njem dobre pnevmatike, da je avto varen, ker v njem velikokrat prevažam tudi dva otroka, da se ne kvari prav pogosto in da poraba ni velikanska.
Vem, sprašujete se: "Prav zanima me, kakšen avto vozi!?" Odgovor je xsara picasso, letnik 2010.
Več kot petih tisočakov v dobrih dvajsetih letih, kolikor imam vozniško dovoljenje, za nakup avta še nisem zapravil. Imel pa sem štiri, xsara ja drugi, ki sem ga kupil sam, pred tem sem imel dva, ki sem ju dobil od staršev.
Prvič za volanom hibrida
Dovolj za uvod, pojdimo na testno vožnjo.
Z družino smo torej vikend preživeli s hibridno toyoto C-HR. Najbolj sta bila, kakopak, novega avta vesela otroka. Ko smo prvič speljali, mi je mlajša dejala: Kar napiši, da je avto super! Pa sem ji obrazložil, da to ne gre tako in da ga je najprej treba preskusiti. Se je pa začelo res obetavno. Avto se s pomočjo elektrike in avtomatskega menjalnika z mesta spelje tako elegantno, da je prehod vrnitev na ročni menjalnik naravnost boleča.
Od hibridnega motorja sem, iskreno zapisano, pričakoval malce bolj varčno vožnjo. Kot olajševalno okoliščino priznavam, da smo se najprej podali na sto-in-nekaj kilometrsko prvo vožnjo in da hibridno vozilo na dolgih razdaljah vozi večinoma na bencin.
Ko sem ga naslednji dan vozil po središču Ljubljane, se je motor izkazal neprimerno bolje. Porabo, kot jo kaže potovalni računalnik, mi je uspelo spraviti na okoli tri litre pri prevoženih sto kilometrih.
Motor je tudi relativno glasen oziroma je zvočna izolacija notranjosti vozila slabša od pričakovanj. Pri malce hitrejši vožnji je bilo vrtljaje motorja slišati bolj kot v moji stari xsari.
Kje je kljuka?
'Vesoljske' oblike vozil dandanes niso nič več nenavadnega, kvečjemu nasprotno, dizajn človeku hitro zleze pod kožo. Prtljažnik toyote C-HR je presenetljivo velik, moti le visok rob karoserije okoli njegove odprtine. Sedeži so nadvse udobni, njihova športna oblika poskrbi, da voznik in sovoznik tudi v najostrejših ovinkih ostaneta trdno 'v sedlu'. Tudi sicer je občutek vožnje zelo športen.
Pri toyoti so iznašli zelo eleganten način odpiranja zadnjih vrat. Kljuka je namreč lepo skrita v zgornji desni kot vrat. Toda morda so prav zaradi tega okna zadnjih vrat zelo majhna. Tudi otroka sta se pritoževala, da skozi okno vidita slabše, kot v našem starem avtu.
Kot človeku, ki vozi skoraj deset let star avto, sta se mi zdeli nadvse uporabni še dve lastnosti, ki sicer nista ekskluzivna lastnost modela, ki sem ga imel na testu, in sta pri novih avtih nemara že kar del osnovne opreme.
Prva je samodejno prižiganje dolgih luči, ki me je, ko so se je mehanizem prvič sprožil, na Rebrnicah skoraj prestrašil. LED žarometi so ovinke tako osvetlili, da prvih nekaj sekund nisem vedel, od kod svetloba prihaja. Druga pa je sistem, ki popravi volan na svoje mesto, če avto zavije čez sredinsko črto, brez da bi pred tem voznik vklopil smerni kazalec. Zelo uporabno!
Avto sem imel na testu ravno tiste marčevske dni, ko je pritisnil polarni mraz. Boljša polovica je bila zato navdušena nad ogrevanimi sedeži. Pregleden je tudi na dotik občutljiv zaslon z navigacijo, informacijami o vozilu ter prek katerega se upravlja avdio sistem s solidnimi zvočniki znamke JBL.
Namesto sklepne misli naj napišem, da sem kolegoma kar z malce težkim srcem vrnil ključe toyote, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so me zmotile.