Toyoto, vsaj tako je veljalo pred prihodom športnega terenca C-HR, ljudje niso kupovali zaradi čustvene navezanosti. Ko so kupili Toyoto so vedeli, da so k hiši pripeljali marljivega delavca, ki redko obišče zdravnika.
Z eno izjemo, malim aygom. Ta je pravzaprav del projekta, pri katerem se je Toyota leta 2005 pridružila koncernu PSA, ki je izdelal svoji različici mestnega malčka citroëna C1 in Peugeota 108, s to izjemo, da so pri Toyoti za svojega ayga seveda poskrbeli za svojo oblikovno zasnovo, kakovost izdelave pa zagotavljali s svojim načinom in standardi v proizvodnji s katerimi sta se morala strinjati francoska partnerja.
Aygo je v 13 letih zrasel v "pobalina", ki ponuja predvsem veliko možnosti barvnega prilagajanja okusu posameznika. Prav testni avtomobil, ki smo ga preizkusili, je z vpadljivo vijolično (magenta) barvo dokaz, kako so se pri Toyoti lotili lova na milenijce. No, ko se moški, ali celo dva usedeta v mali vijolični avto res vse skupaj deluje nenavadno. Sodelavke so me takoj fotografirale, da so dobile dokaz, da se naokoli prevažam v vijoličnem avtomobilu, pri čemer nihče iz novinarske redakcije ni opazil strojev premijskih znamk vrednih 50 tisoč in več evrov, ki so bili parkiran ob aygu in smo jih imeli istočasno na testiranju.
Najbolj sta me bili veseli hčerki, ki sta me kar naravnost vprašali, kjer sem dobil "Barbi" avto. Avto podobne barve imajo namreč tudi njune Barbi lutke. Več kot dovolj dokazov, da so pri Toyoti naredili dovolj vpadljiv avto, ki zna pritegniti pozornost. Spremembe v primerjavi s predhodnikom, ki je ponujal celo možnost menjave določenih delov motorne maske s prijatelji, so dovolj opazne, da ne boste zamenjevali starega z novim. Novi so prednji odbijač, maska motorja, tudi prednji žarometi. Oblikovalci so se dotaknili tudi svetil zadaj, stekla zadaj so dodatno zatemnjena. Vse z željo po večjem 3D učinku. In to jim je glede na doživeto na testu več kot uspelo.
V potovalni kabini so modernizirali instrumentalno ploščo. Že standardno je vgrajen barvni 7-palčni zaslon na dotik, ki je del večpredstavnostnega sistema, ima tudi Toyotin varnostni ščit TSS Toyota Safety Sense, ki združuje elektronske sisteme za pomoč vozniku. Za doplačilo, ki pa je zelo zmerno - 350 evrov. Testni aygo je "vau" učinek v notranjosti želel od potnikov privabiti z "glosi" svetlečo plastiko, vendar pa svojega poslanstva, v prvi vrsti mora biti cenovno dostopni - najcenejši Toyotin model, ne more prekriti. To pomeni, da je trde plastike po kabini veliko, je pa dobro sestavljena in obljublja trpežnost. Sedeži so sicer obloženi z udobnejšimi materiali kot prej, a prav veliko prijema v ovinkih ne ponujata spredaj, medtem, ko je zadaj dovolj prostora za dva, tam so večino časa prevažali dva majhna otroka v dveh otroških sedežih. Vstopanje zaradi petih vrat na zadnjo klop je enostavno, le kot odpiranja bi lahko bil večji. Prostora na zadnji klopi ni veliko, tudi otrok v otroškem sedežu hitro z nogami doseže do hrbtišča sprednjih sedežev, ki smo ju morali dodatno zaščititi pred umazanijo. Za odpiranje zadnjih stekel je na njih nameščen zatič, ki ga poznamo pri trivratnih modelih. Ni najboljša rešitev, je pa poceni. Tako kot ni najbolje slišati zapiranja vrat, ki je glasno in spominja na nekdanje čase, ko smo glasno loputali z vrati.
Prtljažnik je dovolj velik, da vanj pospravimo dva letalska kovčka. Aygo ni ravno prostoren avto, a če smo pošteni, povsem dovolj velik, da smo z njim zadostili vse dejavnosti, ki jih med delavniki opravi družina z dvema otrokoma.
Posodobljeni so merilniki in tudi sredinski del armaturne plošče, kjer še naprej ostaja prostor za dve pollitrski plastenki, dovolj velik je tudi predal pred sopotnikom in odprtine v vratih. Tudi multimedija deluje zgledno, s kamero za pomoč pri vzvratni vožnji vred, ki izrisuje tudi priporočeno smer vožnje, da se ne zaletimo v oviro.
Aygo ima še vedno motorizacijo, ki je najbolj primerno za mestno vožnjo. Litrski atmosferski trivaljnik je edina izbira. V primerjavi s predhodnikom so izboljšali učinkovitost izgorevanja, povečali kompresijsko razmerje in zmanjšali trenje v motorju. To pomeni, da je tudi nekoliko pridobil moč in zdaj zmore 53 kilovatov moči (72 KM) in 93 Nm navora, kar mu omogoča pospešek od 0 do 100 km/h v 13,8 sekunde, največja hitrost je 160 km/h.
Že našteti podatki dajejo vedeti, da je to avto za pot v trgovino, vrtec, šolo, na trening, po hitrih opravkih. In to delo mali trivaljni motorček opravlja več kot odlično, saj se pri pospeševanju med semaforji in ulicami zelo dobro kosa z majhno maso vozila in ponuja povsem zadovoljive pospeške od 0 do 60 km/h. Tudi po avtocesti ne bo težav z doseganjem hitrosti 130 km/h in tudi kaj čez, a takrat boste bolj glasno slišali predenje malega mlinčka, hkrati pa boste vozni pas delili s tovornjaki. Sicer se občuti tudi napredek pri izoliranosti potovalne kabine pred zunanjimi šumi in hrupom iz prostora za motor. Vožnja je za odtenek bolj uglajena, kot je bila. V pomoč na semaforjih je tudi sistem start/stop, ki ugaša in prižiga motor, ko se moramo zaustaviti na mestu, a nas je bolj nerviral kot ne.
Tovarniške porabe manjše štirih litrov nam ni uspelo doseči, smo pa v povprečju porabili dobrih pet litrov bencina, kar za živahno vožnjo po mestu ni veliko. Nekaj boljši občutek ponujata tudi kombinacija podvozja in krmiljenja, kjer so inženirji spremenili nastavitve vzmetenja in posodobili krmilno programsko opremo, ki omogoča hitrejše in bolj natančno odzivanje na voznikove kretnje z volanom in večjo agilnost v mestni vožnji. Da, aygo je čistokrvni mestni avto.
Če potegnemo črto, volkswagen up! in škoda citigo se zdita bolj zrela in vsestranska, hyundai i10 in kia picanto nekoliko večja. Aygo deluje šibkejši pri motorizaciji, a ponuja dovolj nenavadnosti, ugodno ceno z varnostno opremo in nizke tekoče stroške, da privlači pozornost.
Podatki o vozilu: (Toyota aygo 1.0 x-cite)
Motor: 998 cm3, trivaljni, bencinski, atmosferski
Moč: 53 kW (72 KM) pri 6.000 vrt/min.
Navor: 93 Nm pri 4.400 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 3.465 × 1.615 × 1.460, medosna razdalja 2.340
Prtljažnik (v litrih): 168
Poraba na testu: 5,2 litra/100 km (mešani cikel), izpusti CO2: 86 g/km
Zmogljivosti: 160 km/h, 13,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: 12.480 evrov (testni)
Plusi: vpadljiva podoba, cena, oprema;
Minusi: Prostornost na zadnji klopi, glasno zapiranje vrat, veliko trde plastike;