Ste že doživeli, da je zaradi nesreče na avtocesti popolnoma obstal tudi promet na vzporedni cesti? Takrat številni vozniki bruhajo iz sebe jezo in negodujejo nad domnevno nesposobnostjo ter počasnostjo pristojnih služb. Ampak kaj je v resnici v ozadju vsake prometne nesreče in ali ni velik del težav tudi pri čakajočih voznikih?
Prometne nesreče so stalnica tudi na avtocestah, pa čeprav ta tip cest velja za prometno najbolj varen tip prometnic. Zaradi višjih hitrosti pa so posledice trkov med vozili ali z obcestnimi objekti lahko hitro hujše narave, posledice odpravljanja pa zato daljše.
"Takoj na začetku niti mi sami nimamo natančnih informacij o dogodku. Vemo, da se je nekaj zgodilo, ne pa, kako resno je in koliko časa bo potrebnega za odpravo posledic," pojasnjuje dinamiko odpravljanja posledic tipične nesreče Nataša Kovše iz službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Darsu. "Šele ko naknadno vidimo, kako huda je nesreča, lahko na podlagi naših izkušenj damo napoved, koliko časa bo predvidoma trajala odprava posledic." Kovšetova ob tem opozarja, da je Dars zakonsko in kazensko odgovoren, da po nesreči znova zagotovi varno cestišče, kar je velikokrat povezano z napornim čiščenjem razlitih tekočin, lepljivega tovora in podobno. Šele takrat lahko sprosti promet.
Ne spreglejte spodnjega videa o posebnostih nesreč na avtocestah!
Posebno poglavje pa so težje prometne nesreče s telesnimi poškodbami, saj mora za reševalci takrat svoje delo vedno najprej opraviti policija in po potrebi tudi preiskovalni tožilec oziroma sodnik. Vsi ti pa se morajo tako kot gasilci in reševalci najprej prebiti na prizorišče skozi gnečo, da sploh lahko pričnejo opravljati delo. Kar je zelo težko, ko ostali vozniki ne napravijo reševalnega pasu. "Vozniki, ki stojijo v koloni, se morajo zavedati tudi, da kvaliteta obravnave nesreč ne sme trpeti na račun hitrosti," pravi Robert Vehovec iz sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi.
"Nekaj časa nazaj smo imeli primer, ko je gorel tovornjak, ki je prevažal sadje. To je zgorelo, spolzka snov pa je na debelo prekrila cestišče. Čeprav je na daleč vse izgledalo normalno, smo potrebovali več ur, da smo asfalt spravili v stanje, da ni več drsel, in šele nato sprostili promet."
Nataša Kovše, Dars, o okoliščinah, ki jih vozniki marsikdaj ne vidijo in razumejo
Ko želijo vsi isto v istem trenutku
Vodenje prometa v primeru prometnih nesreč je zelo zahtevno in odvisno od posameznih situacij. Nadzorni prometni center mora tako sprejeti odločitve, na kakšen način voditi promet, da zagotovi tako prihod reševalnih služb, kot tudi da skuša omogočiti prevoznost mimo območja nesreče. Včasih je za reševanje situacij potrebno zapreti promet tudi na nasprotni strani avtoceste, velikokrat pa svetujejo obvoz po vzporednih cestah.
A takrat nastane nov problem, saj se tudi na njih promet promet lahko zaustavi. Nemalokrat h temu botruje množica tovornjakov, ki se skušajo prebiti skozi zaporo po lokalnih prometnicah. "Ko se zgodi nesreča pri Logu, imamo situacijo, da se številni tovornjaki na Vrhniki skušajo z avtoceste preusmeriti na vzporedno cesto proti Ljubljani. Posledica je popolna blokada tudi te ceste," navaja Kovšetovo eno izmed konkretnih situacij.
Dars: Zapišite, da tovornjaki ne smejo zapustiti avtoceste
Poleg izboljšav na področju obveščanja voznikov vidijo pri Darsu prav v usmerjanju prometa tisto rezervo, s katero bi bilo mogoče narediti razmere v primeru nesreč za ostale voznike znosnejše.
Zato so na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, podali pobudo za ustrezno prilagoditev predpisov, tako da težki tovornjaki v primeru nesreč ne bi smeli zapustiti avtoceste, temveč obvezno počakati na njej na sprostitev. S tem bi dali vsaj voznikom osebnih vozil možnost, da v primeru preusmeritve lahko po vzporednih cestah peljejo mimo nesreče in se na AC znova priključijo na prvem možnem uvozu. Prepoved ne bi veljala za voznike tovornjakov, ki prevažajo živali ali hitro pokvarljivo blago.
"Vsak primer na avtocesti je specifičen. Če razmere to terjajo, policija nima nobenih zadržkov, da bi uredili pravila na ta način," je takšne ideje Darsa komentiral Vehovec s policije.
Ministrstvo: Ne bomo, saj bi to moralo veljati že sedaj
A so predlog, da bi bila ob nesreči prepoved zapuščanja avtoceste za tovornjake izrecno zapisana v zakon, na ministrstvu zavrnili. Utemeljujejo, da je tak ukrep nepotreben oziroma da na večini vzporednih cest že doslej ne bi smeli videti tovornjakov, saj tam veljajo omejitve za promet težkih tovornih vozil z dovoljeno maso nad 7,5 ton. To pomeni, "da težka tovorna vozila tudi v primeru izrednih dogodkov, zaradi katerih pride do popolne zapore ceste, tega omrežja ne smejo uporabiti za vožnjo."
"Zavedamo se dejstva, da pride v primeru izrednega dogodka na avtocesti ali hitri cesti do preobremenitve cestnega omrežja, zlasti vzporednega, v smislu njegove prepustnosti, vendar je treba po drugi strani razloge iskati v izrednosti dogodkov, ki se jim ni in tudi v bodoče ne bo mogoče izogniti," so za žurnal24.si utemeljili pri ministrstvu.
Opozarjajo tudi na nedorečenost Darsovega predloga glede morebitnih izjem tovornjakov z živalmi ali pokvarljivim blagom. Takšni tovornjaki bi morali namreč, da bi smeli zapustiti AC, dejansko prevažati živali in blago, a v času izrednih dogodkov zelo verjetno ne bi bilo mogoče izvajati nadzora, sklenejo na ministrstvu.
Ker nadzora v takšnih situacijah ni, je torej vse odvisno od vozniške morale. Pa tudi od širjenja ustreznih navodil. V zadnjih mesecih so tako prek radijskih valov pristojne službe med prometnimi obvestili o nesrečah že večkrat pozvale tovornjakarje, naj nikar ne zapuščajo avtoceste in poslabšujejo stanja.
dezurni@zurnal24.si
Tu se vidi vozniška kultura.Povejte mi koliko voznikov tovornjakov,ki jih vidite na naših cestah spoštuje cestne predpise ,prometne znake in …
nesposobni so, sam vozniki so krivi, ceste naj uredijo, bebci
nesposobni so, gnoji