V AMZS ugotafvljajo, da je razmah kolesarjenja v zadnjih letih znova spodbudil razpravo o kolesarskih čeladah. Čeprav uporaba čelade za starejše od 18 let po slovenski zakonodaji ni obvezna, AMZS svetuje, naj jo uporabljajo vsi kolesarji in tudi vozniki e-skirojev, saj je med redkimi zaščitnimi sredstvi, ki lahko zaščiti glavo pred nevarnimi poškodbami ob padcih.
Na tokratnem testu so preskusili 14 kolesarskih čelad za odrasle, namenjenih mestnemu in rekreativnemu kolesarjenju. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi.
Čelade se po obliki, varnosti in zračnosti ločijo na cestne, mestne ali treking, MTB, otroške, ločimo jih tudi na »commuting« in gravel čelade. Čelade moramo kupovati glede na namen in vrsto kolesarjenja. Pomembno pa je tudi, da se pravilno prilega obliki in velikosti glave, kar je najprej in najbolj pomembno vodilo za varnost in navsezadnje udobje, saj je čelada vedno in ves čas vožnje pripeta na glavi.
Preizkusili so čelade različnih izdelovalcev oziroma ponudnikov, namenjenih predvsem za vsakodnevno uporabo v urbanem okolju, čeprav jih seveda lahko uporabljamo tudi povsod drugje, le za kakšne divje terenske spuste ali za dirke je pametneje izbrati bolj specializirane čelade. Večina preskušenih čelad je na voljo tudi v slovenskih trgovinah – pravih ali spletnih.
Rezultati prinašajo dobro novico
Ker je poglavitna naloga čelade zaščita glave pri udarcih, morajo čelade na AMZS testu na primer prestati test absorpcije sil ob udarcu, pri katerem v čelado udarita nakovali z ravno in zaobljeno površino. Pri tem preskusu se merijo linearni pospeški, ki simulirajo neposreden udarec. Z merjenjem rotacijskega pospeška se meri odpornost čelade na udarce z oplazenjem, ki so v resničnem življenju pogosti – pri teh udarcih se čelada skuša zavrteti, pri tem pa lahko poškoduje glavo. Strokovnjaki so preskusili tudi odpornost čelade na sile, ki skušajo čelado od spredaj ali zadaj strgati z glave. Izmerili so stabilnost podbradnega paščka in čvrstost zaklepne sponke – pašček in zaklepna sponka morata zdržati določeno obremenitev.
Z najboljšo skupno oceno na testu se je sicer odrezala Uvexova čelada city i-vo MIPS, ki se je pri zaščiti ob padcu izkazala z drugo najboljšo oceno, pri udobju in rokovanju pa si prvo mesto deli s Cratonijevo in Girovo čelado. Pri odpornosti na vročino in strupenih materialih se je čelada odrezala z oceno zelo dobro, kar pomeni, da gre za čelado z dobrimi in uravnoteženimi lastnostmi, za katero pa je treba kar globoko seči v žep – stane namreč 120 evrov.
Pomembna lastnost čelade je njena vidnost v temi, za kar poskrbijo svetlobni odbojniki, zato je test vključeval preverjanje njihove razporeditve, postavitve in velikosti, dodatna svetilna telesa pa so zvišala oceno. Pri čeladi je pomembna tudi njena namestitev in pritrditev na glavo. Del tega preskusa je bil zato natančen pregled čelade in njenih delov, saj je pomembno, da na čeladi ni nobenih štrlečih ali ostrih delov. Drug sklop preskusa je ugotavljal udobje in rokovanje s čelado; pri tem so bila pregledana navodila, ocenjena nastavljivost in nameščanje čelade na glavo ter njeno snemanje z glave, preverjeno je bilo udobje pri nošenju, podbradni pašček, zračenje in morebitno zastiranje pogleda, del preskusa pa je bilo tudi, kako lahko čelado očistimo. V tretjem sklopu so strokovnjaki ugotavljali, če čelade zdržijo predpisane temperature po standardu DIN. V četrtem sklopu pa v laboratoriju iskali strupene materiale v oblazinjenju in podbradnih paščkih.
Rezultati prinašajo dobro novico: za zaščito glave pred nevarnimi udarci ob padcih je treba odšteti le 60 evrov! Toliko namreč stane Fischerjeva čelada urban plus, ki od vseh preskušenih čelad ponuja najboljšo zaščito pred poškodbami glave. A dobra novica je tudi, da nobena od preskušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo.
