Pri prvem semaforju se je po avtomatični ustavitvi - stop/start in ponovnem zagonu avtomobil stresel kot najhujši dizel. Tudi zelo značilen zven trivaljnika pri visokih obratih me še vedno ni prepričal v nasprotno, prav tako ne nizka poraba na potovalnem računalniku. Skratka, prvič se mi je zgodilo, da na bencinski črpalki nisem bil povsem prepričan katero gorivo naj natočim vanj.
No, seveda gre za trivaljni bencinski 1.0 Eco TSI motor, v katerem so kompresijska razmerja in pa tudi prestavna razmerja nastavljena tako, da avtomobil porabi čim manj goriva. Menjalnik prestavlja že pri 3500 vrtljajih, tako, da je povsem nemoteč. Če plin pohodiš do konca, vrtljaje le s težavo spraviš v rdeče.
Praktično mi je le redko uspelo zavrteti motor nad 6000 vrtljajev. Zvok motorja je zamolkel in pri 130 kilometrih na uro se hrup v kabini ne dvigne čez 55 decibelov, kar je izjemno. No, vse se spremeni pri večjih hitrostih. Podobno težavo je recimo mogoče opaziti v škodi octaviji, ki ima isti DNK kot leon.
Drugo presenečenje je brez dvoma to, da ima motor moč le 85 kilovatov. Brez pomisleka mu jih ne bi pripisal manj kot 110. Mimogrede, tudi prostornina je presenetljiva in če se včasih manjši avtomobili, vsekakor ne karavani, praktično niso premikali s takšno prostornino in močjo - sploh s prižgano klimatsko napravo - je TSI nadvse živahen in vsaj z občutkom zadovoljivega navora. Veliko vprašanje je seveda, kaj bi bilo, če bi avtomobil obremenili do konca, s petimi potniki in polnim prtljažnikom, a kot rečeno zgolj s sopotnikom oziroma brez njega, se je avtomobil obnašal kot 1,5 litrski dizel z vsaj 110 kilovati, ki od nič do sto pospeši v manj kot desetih sekundah.
Ko sem že omenjal škodo, bi morda lahko še golfa. Volkswagnova skupina seveda povsem logično razporeja opremo in ohranja razlike med vozili v skupini. Po zadnji prenovi je leon bistveno lepši od karavanskega brata golfa in sestre škode, ima manj luksuzno notranjost kot oba in v njem je bistveno manj prostora. Škoda ga preskoči predvsem po velikosti prtljažnika. Je brez dvoma bolj športen vsaj, ko gre za občutek na volanu in pri vožnji v ovinek, kjer se nagiba manj od družine. Seveda pa imajo pri Seatu ogromno izkušenj iz programa cupra, leon cupra je na podobni šasiji pravzaprav brutalen karavan, ki ga je res užitek voziti.
Vse ostalo je pač posel kot običajno.
Ozvočenje ne ponuja nobenih presenečenj in je zadovoljivo. Avtomobil je pregleden in udoben, ne razumem pa, da senzorji spredaj in zadaj še vedno spadajo v dodatno opremo. Čeprav za slabega tisočaka dobite celoten paket z alarmom, navigacijo, optičnim parkirnim sistemom itn., so senzorji danes že nekaj tako nepogrešljivega, da bi lahko postali standard, kot je to postala klimatska naprava.
Zelo visoko oceno si seveda zasluži sedemstopenjski DSG menjalnik, ki pa spet ni nič novega. Pri tem avtomobilu se mi pa res zdi, da se je do potankosti prilagajal načinu vožnje in vedno prestavljal v pravem trenutku, ko si to od njega želel. Pri polni obremenitvi kombinirane vožnje pa je, kar sploh ni zanemarljivo, avtomobil na testu beležil porabo 7 litrov na sto kilometrov.
Osnovna cena avtomobila je 20.755 evrov, testnega z nekaj dodatne opreme pa 23.878 evrov. Glede na konkurenco, vredno razmisleka, če kupujete karavana.
Podatki o vozilu: (Seat Leon Style 1.0 Eco TSI DSG 85kw)
Motor: 933 cm3, turbobencinar, trivaljnik
Moč: 85 kW (115 KM) med 5.000 in 5.500 vrt/min.
Navor: 200 Nm med 2.000 in 3.500 vrt./min.
Dimenzije (D x Š x V v mm): 4.549 × 1.816 × 1.454, medosna razdalja 2.636
Prtljažnik (v litrih): 587
Poraba na testu: 8,2 litra/100 km (mešani cikel), normni izpust CO2: 102 g/km
Zmogljivosti: 202 km/h, 9,8 sekunde od 0 do 100 km/h
Cena v evrih: 20.755 (osnovni) / 23.878 (testni)
Plusi: Prtljažnik, udobje, samodejni menjalnik, motor.
Minusi: Poraba goriva pri dinamični vožnji, nemirno delovanje start/stop sistema;