Kako stopnja alkoholiziranosti vpliva na vožnjo? Ta odgovor so iskali člani avtomobilske redakcije revije Avtofokus, ki so se v namen neznanstvenega eksperimenta in članka v zadnji tiskani izdaji revije zavestno odločili, da se ga napijejo in sedejo za volan.
Na srečo ne volan avtomobila, pač pa vrhunskega simulatorja vožnje, ki ga je razvilo slovensko podjetje Nervtech, in sicer v prvi vrsti za simulacije vožnje v izobraževalne razmere, na pomoč pri merjenju opitosti pa so z meritvami alkoholiziranosti priskočili tudi pri Uradu RS za meroslovje.
Kot navdih za nenavaden preizkus je služil kar sklop predlogov sprememb zakona o pravilih cestnega prometa, da bi zakonsko dovoljeno mejo alkoholiziranosti za volanom znižali s sedanjih 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (0,24 miligrama na liter izdihanega zraka), na 0,2 k/kg. Predlog sicer ni bil izglasovan, avtomobilisti pa so eksperiment izvedli kljub temu, saj, kot ugotavljajo v članku, po Evropi veljajo zelo različna pravila glede meje alkohola v krvi – v delih Velike Britanije velja celo meja 0,8 g/kg.
Kakšni so rezultati eksperimenta, razen »mačka«, ki jih je obiskal naslednji dan? Končni rezultat, ki ga poudarjajo je vedno in brezpogojno za volan z 0,0! Že pri prvi pijači in pri 0,2 g/km, je simulator pokazal drugačne rezultate kot so bili občutki preizkuševalcev, ki so menili, da so z vožnjo opravili suvereno in samozavestno. Vožnja je bila bolj sunkovita, reakcijski čas daljši, odvod pospeška se je povečal, kar so povezali s kasnejšim zaznavanjem signalov in posledično močnejših reakcij. Zapisali so tudi, da se je med 0,0 in 0,2 povečala velikost zenice, in sicer za 0,14 milimetra.
Pri trenutni meji alkoholiziranost, ki velja za voznike pri nas, to je 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) so bili vozniki še bolj sproščeni, rezultat pa so celo malo izboljšali, kar so pripisali zavedanju lastnih omejitev zaradi pitja alkohola in se tem povezano dodatno previdnostjo. Je pa bila prekoračitev hitrosti spet nekoliko večja.
Dozo alkohola so nato še povečali na 0,8, ko so bili že dobro pod gasom. Vožnja je bila naenkrat počasna, varnostna razdalja daljša, približevanje križiščem prav tako, saj je bilo perifernega vida vse manj. Težko je bilo spremljati dogajanje med osrednjim in stranskima zaslonoma. Kot so zapisali so ob prekoračitvi trenutne zakonske meje zabeležili konkreten padec sposobnosti za vožnjo.
Gašper Stamač, namestnik urednika pri reviji Avtofokus je za zurnal24.si o eksperimentu povedal: »Tisti, ki so že kdaj vozili pod vplivom alkohola, vedo, da reakcije in zbranost niso enaki kot v treznem stanju. To velja tudi, če smo znotraj dovoljene stopnje opitosti. Nas je zanimalo predvsem, kaj bo zabeležila vrhunska merilna tehnika, ki ji ni mar za naše subjektivne občutke glede sposobnosti vožnje.« Dodaja, da je njihov mali eksperiment potrdil, da alkohol močno vpliva na več stvari, povezanih z vožnjo. Poleg očitnih je namreč pomemben dejavnik tudi zavedanje, da vozimo opiti, kar nas je sililo v pretirano pazljivost. Vožnja je zato še bolj utrujajoča, ohranjanje pozornosti pa izjemno naporno. »Že pri 0,8 smo imeli ogromno dela sami s sabo in zato cesti ter okolici še zdaleč nismo posvečali dovolj pozornosti. Kaj se mora šele dogajati pri 1,44 promila, kolikor je povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev nesreč pri nas!,« zaključuje Stamač.
Poznam kar nekaj ljudi,ki brez jutranjega zadetka sploh ne morejo sesti v avto,kaj šele,da bi vozili....