Nekatere evropske države so že uvedle nove predpise o preverjanju čistosti izpušnih plinov na tehničnih pregledih, ki vključujejo tudi štetje trdnih delcev, druge pa jim bodo kmalu sledile. To je bila tudi ena od tem tehnološke konference, ki sta jo v Portorožu organizirali podjetji GMT in Metron.
Problematiko so na konferenci predstavili predstavniki podjetja Walker, ki deluje v okviru Tennecove skupnosti podjetij DRiV. Glede na dosedanje izkušnje pri njih ugotavljajo, da bo nova regulativa na tehničnih pregledih povzročila zavrnitve med približno 50 do 80 odstotkov avtomobilov, ki bodo zato potrebovali zamenjavo filtra trdnih delcev, ki je bolj splošno znan kot "DPF filter".
Predstavnik podjetja Walker Milan Bogdanović nam je v Portorožu povedal, da so v Švici na tehničnih pregledih zavrnili do 40 odstotkov vozil. V Švici je ta direktiva namreč najbolj stroga, saj obsega vsa dizelska vozila. Na Nizozemskem in v Belgiji pa obsega vozila, ki so bila izdelana v okviru standardov euro 5 in 6 ter poznejših. Torej približno od leta 2009 naprej. Gre že za vozila, ki morajo imeti vgrajen filter DPF.
Glede na izkušnje z novimi merili za testiranje izpušnih plinov na zahodu Evrope, kjer je direktiva povzročila nenadno pomanjkanje nadomestnih DPF filtrov, je le vprašanje časa, kdaj bodo novosti prišle v naše kraje in kakšen bo porast avtomobilov, ki ne bodo opravili tehničnega opregleda. Bogdanovič poudarja, da DPF filtrov na avtomobile ne vgrajujemo, da bi nam zagrenil življenje, ampak da z njimi omilimo škodljivo delovanje motorjev.
Nevarnost z vonjem po zažganem
Trdne delce sestavljajo saje, ki so že same po sebi eden najbolj nevarnih onesnaževalcev, ki jih ustvarjajo dizelski motorji. V zgorevalni komori motorja nastajajo kot produkt nepopolnega zgorevanja dizelskega goriva.
Fizikalna in kemična analiza trdnih delcev pokaže, da pa jih ne sestavljajo le čiste saje oziroma molekularni vodik, ampak so v njih tudi različni sulfati, pepel in voda ter drugi organski materiali, ki izvirajo iz olj in dizelskega goriva. Med njimi lahko najdemo izjemno škodljive snovi, kakršen je denimo trinitrobenzatron, ena najbolj kancerogenih snovi, ki jo v mestih v veliki povezujejo z nastankom pljučnega raka. Trdni delci povzročajo tudi spremembe v aktivnosti srca, povezani pa so tudi z nastankom arterioskleroze in tromboze.
Dodajmo, da so izračuni pokazali, da lahko avtomobil s pokvarjenim filtrom DPF povzroči enako količino škodljivih izpustov kot 580-kilometrski zastoj avtomobilov z delujočimi filtri. To je enako razdalji med Parizom in Frankfurtom ali Madridom in Barcelono. Pomen odstranjevanja trdnih delcev iz izpušnih plinov je torej ključnega pomena predvsem za prebivalce mest z gostim prometom in ob glavnih cestah.
Vse mogoče prakse, a novi merilniki jih poznajo
Evropska unija si zato prizadeva, da bi uredila tudi ta segment izpušnih plinov, ki ga doslej niso preverjali. Zato so sprejeli nove smernice o okoljskih predpisih, ki so začele v nekaterih evropskih državah že veljati. 1. julija lani so začele veljati na Nizozemskem in v Belgiji, od 1. januarja pa so v veljavi v Švici. Tudi v Nemčiji bi morale začeti veljati 1. januarja, vendar nanje niso bili pripravljeni, zato so spremembe odložili.
Bogdanovič izpostavlja dosedanje izkušnje, da se je na področju DPF filtrov delalo vse mogoče, da bi se lastniki avtomobilov zaradi menjave pokvarjenega DPF filtra izognili dodatnim stroškom. Mehaniki so po želji strank odstranjevali DPF filtre in blokirali ventile EGR ter modificirali kontrolne enote, kar je z zakonom prepovedano.
Z novimi ukrepi prihajajo tudi novimi merilniki, ki štejejo trdne delce in so veliko bolj natančni. S preluknjanjem DPF filtra ste denimo lahko prevarali klasični način merjenja, novega načina merjenja ne boste več mogli. Poleg tega meritve niso omejene zgolj na tehnične preglede, saj lahko takšno napravo uporabijo tudi policisti med kontrolnim pregledom na cesti.
Tvorba trdnih delcev v dizelskih motorjih je sicer odvisna od posameznih procesov med zgorevanjem dizelskega goriva. Med njimi so sesanje zraka, razvoj plamena, kombinacija obojega in celo nadmorska višina, na kateri je avtomobil. Na maso, velikost in število delcev torej v bistvu vpliva kakovost zgorevalnega procesa. Eden od glavnih ciljev avtomobilske industrije je torej zmanjšanje tvorbe trdnih delcev, pri čemer je ključnega pomena tudi, da jih pravilno preštejemo. Za štetje delcev obstajata dva osnovna postopka: meritve znotraj motorja in meritve zunaj motorja.
Namen notranjih meritev v motorju je izboljšanje zgorevalnega procesa, s katerim se zmanjša tvorba škodljivih snovi. To se lahko doseže z izboljšanjem vstopnega in izstopnega kanala, s katerim se optimizira pretok plinov. Izboljšani vbrizgalni sistemi lahko s povečanjem tlaka in izboljšano atomizacijo goriva pripomorejo k bolj homogeni gorivni zmesi, ki v optimizirani zgorevalni komori lažje popolno zgori s čim manjšo tvorbo onesnaževal.
Zunanje meritve se osredotočajo na zmanjšanje izstopa trdnih delcev, ki so že nastali med zgorevanjem, v ozračje. Namen postopka je, da se čim več trdnih delcev ujame v filtru DPF in jih manj izstopi v ozračje. Zato je potreben čim bolj učinkovit DPF filter.
Dva postopka regeneracije DPF
Filtri DPF so sicer zasnovani tako, da zadržijo čim več trdnih delcev, ki potujejo skozi izpušni sistem, in jih v periodičnih intervalih, ki segajo od 400 do 800 kilometrov, sežgejo v ogljikov dioksid in vodo. Da se to doseže, se med regeneracijskim procesom temperatura v filtru poveča na 500 do 620 stopinj Celzija, pri kateri saje v filtru dosežejo točko vžiga. Obstajata dva sistema za regeneracijo filtrov DPF.
Pri pasivnih sistemih regeneracija neprestano poteka kot posledica temperature, ki jo motor dosega med normalnim delovanjem. Ti sistemi se imenujejo pasivni, ker potekajo brez neposrednega posredovanja elektronke za upravljanje motorja, ki bi vsilila proces. Ta steče samodejno tedaj, ko je filter ogret na ustrezno temperaturo. Ta skupina vključuje tako imenovane filtre DPF-CRT.
Druga skupina so aktivni regeneracijski sistemi. Pri njih sežig v filtru zadržanih saj poteka s pomočjo posebnih programov v upravljanju motorja, ki jih nadzoruje elektronska nadzorna enota motorja (ECU). Ti sistemi so znani tudi kot CRT Plus-DPF in so, ker laže ustrežejo okoljskih zahtevam, danes večinoma vgrajeni v dizelske avtomobile.
Pomen homologacije
Pomembno je tudi, da je DPF filter natančno homologiran za ustrezen motor in avtomobil. Bogdanović pravi, da mora biti filter po specifikaciji plemenitih kovin, povratnih tlakov in hrupa v skladu z originalnim delom. Če je denimo povratni tlak, to je tlak izpušnih plinov, ki se vračajo v zgorevalni proces v motorju, previsok ali prenizek, v izpušni sistem pride več ogljikovodikov, kar pa ni dobro.
Izpušni sistem namreč ni več samo cev s dušilnim loncem na koncu, ampak gre za visoko tehnološko prefinjen sistem, ki ga razvijajo skupaj z motorjem. Na motor torej ne morete namestiti katerikoli izpušni sistem in upati, da bo deloval. Težava je predvsem povratni tlak, ki je lahko višji ali nižji. Seveda mora ta pri homologiranih DPF filtrih natančno ustrezati specifikacijam. Odstopanja so lahko do 25 odstotkov, vendar ne smejo vplivati na zvok avtomobila. Visoki povratni tlak namreč povzroči nižji zvok motorja in obratno. To izkoriščajo športni izpuhi.
Če imamo prenizek povratni tlak, v izpušni sistem prihaja preveč nezgorelih ogljikovodikov, ostankov goriva. Posledica je uničenje katalizatorja. Ogljikovodiki namreč zgorevajo pri temperaturi okrog 1.850 stopinj Celzija, točka taljenja katalizatorja pa je pri 1.400 stopinjah Cezija. V notranjosti katalizatorja torej pride do taljenja aktivnega jedra, zato se pokvari, kar ima za posledico še vrsto drugih okvar.
Gre torej za zelo kompleksno zadevo, v kateri so komponente med seboj močno prepletene. Katalizator deluje z eksotermno reakcijo, kar pomeni, da pri pretvorbi škodljivih plinov na neškodljive poveča temperaturo, ta pa je pomembna za pravilno delovanja DPF filtra. V njem moramo namreč imeti temperaturo nad 500 stopinj, da lahko uspešno sežge saje.
Če torej elementi izpušnega sistema niso usklajeni, lahko s tem povzročimo okvare, ki segajo preko zgolj pokvarjenega DPF filtra.
Ob tem se seveda postavi vprašanje, kaj bodo storili lastniki avtomobilov, ki jih bodo na tehničnih pregledih zavrnili zaradi nepravilno delujočih DPF filtrov, saj so ti dragi in se popravilo marsikdaj ne bo splačalo, saj bo dražje od vrednosti samega avtomobila.
Ali imajo tudi tanki v Ukrajini katalizatorje? Ker trdi delci baje škodijjo.....
Men je še mal nazaj bencinar plav kadil in žr 1l/1000km olja, je vse okol smrdel, sploh po mestu, nedolgo …
Počasi ampak sigurno gremo v leto 1970,ko so bile ceste prazne!!!