Švicarsko podjetje za tržne raziskave Impact Living je namreč opravilo študijo, ki je priključne hibride predstavila kar za tržno prevaro.
Priključni hibridi sicer veljajo za vmesno fazo v prehodu z avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem in pravimi baterijskimi električnimi avtomobili. Na krajših razdaljah omogočajo popolnoma električni pogon, na dolgih poteh pa lastniku vožnjo olajšajo s hibridnim pogonom.
Volkovi v ovčjem kožuhu
Vendar pa imajo tudi veliko kritikov. Organizaciji Transport & Environment in Greenpeace sta jih denimo že leta 2020 označila kot »volkove v ovčjem kožuhu«. Svojo oznako sta zasnovali na raziskavi, ki je pokazala, da celo s povsem polno baterijo priključni hibridi proizvedejo 28 do 89 odstotkov več ogljikovega dioksida na kilometer od uradno navedene vrednosti. Ko pa imajo prazno baterijo, naj bi proizvedli celo 300 do 800 odstotkov ogljikovega oksida več od navedenih vrednosti. Poleg tega veliko voznikov ne polni njihovih baterij, zato je njihov vpliv na okolje še slabši.
Julia Poliscanova, direktorica oddelka za čista vozila pri organizaciji Transport & Environment, pravi, da so priključni hibridi lažna električna vozila, ki so izdelana za laboratorijske teste in izogibanje davkom, niso pa prava zaščita za okolje. Zato priporoča, da vlade te avtomobile takoj nehajo subvencionirati z milijardami evrov davkoplačevalskega denarja. Za zdaj v tem pogledu ni bilo veliko ukrepov, saj je jasno, da brez priključnih hibridov in njihovih številk v tehničnih podatkih ni mogoče ustreči zahtevnim evropskim okoljskim merilom.
Morda je prišlo do preobrata?
Južnošvicarski kanton Valais je namreč v svoji regiji že ukinil subvencijo za priključne hibride. Ne zato, ker kantonske oblasti ne bi hotele podpirati zelenih tehnologij, ampak zato, ker priključnih hibridov ne obravnavajo kot čisto tehnologijo.
Predstavniki oblasti so namreč naročili študijo pri ustanovi Impact Living, ki svojim strankam pomaga pri prehodu na zelene tehnologije. Študija je potrdila prejšnje domneve, da priključni hibridi ne prinašajo prispevka k čistejšemu okolju. Eden od avtorjev študije Marc Muller je povedal, da ta vozila ne omogočajo nikakršnega napredka v prizadevanjih za čistejše okolje. Dodal je, da gre za »potrošniško prevaro«.
Ustanova je na gorskih cestah kantona, ki bi morale biti idealne za rekuperiranje elektrike, izvedla primerjavo porabe goriva dvajsetih priključni hibridov in petnajstih konvencionalnih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Raziskava, ki je trajala tri mesece, je pokazala, da je poraba priključnih hibridov veliko večja od uradnih navedbo proizvajalcev in da imajo ti avtomobili zelo malo prednosti pred konvencionalnimi avtomobili.
Povprečno 118 gramov na kilometer
Impact Living je po preskusu navedel, da so priključni hibridi v zrak povprečno izpuščali 118 gramov ogljikovega dioksida na kilometer, kar je v območju izpustov avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Proizvajalci sicer za vse priključne hibride navajajo izpust ogljikovega dioksida manj kot 50 gramov na kilometer, kar je osnova za subvencijo 2.407 evrov za avtomobile z največjo dovoljeno maso manj kot 3.500 kilogramov in 4.814 evrov za več od 3,5 tone največje dovoljene mase.
Predsednik kantonalnega sveta Frederic Favre je rezultate označil za katastrofo, odločitev za ukinitev subvencij pa obvezno, in zaključil: »Ne moremo podpirati orodij, ki nam ne omogočajo, da bi dosegli zastavljene cilje.« Vprašanje je le, če bodo Valaisu sledile tudi drugi švicarski kantoni in če je to res začetek konca priključnih hibridov v Švici. Brez subvencij bo zanimanje za njih verjetno precej manjše kot sedaj.