"Na gorenjski avtocesti je pred cestninsko postajo Torovo v smeri Ljubljane zaradi srne na cesti promet oviran." Poročilo Prometno-informacijskega centra izpred meseca dni. Podobnih opažanj na tem odseku je bilo v minulih mesecih že več. 

Srne na avtocesti res nihče ne pričakuje, saj naj bi varovalne ograje preprečevale dostop divjadi na vozišče, kjer avtomobili vozijo pri visokih hitrostih. A so ti dogodki vseeno razmeroma pogosti, še precej večkrat pa se na cestah znajdejo druge male živali. Samo lani, ko je bilo zaradi posledic žleda uničenih veliko odsekov varovalnih ograj, je upravljalec avtocestnega omrežja Dars zabeležil prek 1.200 trkov ali povoženih živali, medtem ko različnih drugih predmetov, ki padajo z vozil (tovor, pnevmatike ali njihovi deli ipd.) sploh ne preštevajo, saj je takšnih dogodkov sleherni dan veliko. 

A trk v žival na cesti pri visokih hitrostih je lahko vse prej kot nedolžen, tudi izogibanje se rado konča z izgubo nadzora nad vozilom.

Škoda po trku z živalmi je lahko ogromna, a ni nujno, da jo bo lastnik vozila dobil povrnjeno s strani Darsa, če nima ustrezno zavarovanega avtomobila, oziroma ga utegne v boju zanjo čakati dolgotrajni sodni postopek. 

"Za povračilo škode se ugotavlja odgovornost upravljavca (Dars), ali je storil vse potrebno (redno pregledovanje in vzdrževanje varovalne mreže), da divjad ne bi zašla v območje avtoceste. Škoda se uveljavlja preko zavarovalnice, pri kateri imamo zavarovano odgovornost. Zavarovalno kritje po sklenjeni zavarovalni pogodbi med zavarovalnico in Darsom je omejeno na dejavnost rednega vzdrževanja po sprejetih standardih in normativih," pojasnjujejo pri Darsu in dodajajo: "V vsakem posameznem primeru zavarovalnica ugotavlja dejansko odgovornost Darsa."

Šele višje sodišče ugotovilo: srne na avtocesti ne sme biti!

Povedano drugače to pomeni, da lahko lastniki vozil, ki nimajo kasko zavarovanja, ki vključuje tudi trke z divjadjo, ostanejo brez poplačila škode, če se blizu mesta trka ne najde luknje v ograji in če Dars dokaže, da je tistega dne opravljal pregled po pravilih. Tudi na spletni strani Poravnava.si tako navajajo, da "v skladu s sodno prakso upravljavcu oziroma vzdrževalcu avtoceste v primeru pojava divjadi na avtocesti ni mogoče očitati pomanjkanje skrbi za varnost na cesti, ko je svoje dolžnosti opravljal skladno s predpisi in ni opustil nobene dolžnosti vzdrževanja avtoceste, pri čemer je ravnal tudi z ustrezno stopnjo skrbnosti po splošnih načelih civilnega prava."

Vendar je sodna praksa v preteklosti odločila že tudi drugače in ugotovilo opustitev dolžne skrbnosti. 

Višje sodišče v Ljubljani je tako leta 2012 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in oškodovanki prisodilo odškodnino, ki jo je terjala od Darsa. Čeprav so dnevniki vzdrževanja kazali, da je Dars redno vzdrževal varovalno ograjo, pa je višje sodišče zaradi pričevanja, da se je divjad na odseku, kjer se je zgodila nesreča, pojavila že večkrat, presodilo, da Dars očitno ni storil vsega, kar bi moral v skladu z zakonodajo in pravilniki za celovit varnostni sistem na odseku, ki bi omogočilo zakonsko zahtevano varno odvijanje prometa za uporabnike.

Tako bi moral po mnenju sodišča pred divjadjo ustrezno zavarovati tudi uvoz na avtocesto, ki brez varovalne ograje divjadi ponuja "luknjo." Poudariti velja, da je višje sodišče prepričalo prav pričevanje o ponovitvenih pojavih divjadi na avtocesti.

andrej.leban@zurnal24.si