Mazda šele gradi svojo SUV družino. Do prihoda manjšega CX-3 je edini Mazdin adut CX-5, ki pa se lahko v marsičem kosa, ali pa je pred konkurenčnimi modeli.

To, da so Japonci veliki tradicionalisti, je dobro znano. Tudi zato se pogosto oklepajo uveljavljenih rutin. A imajo svoj način razmišljanja – na dolgi rok -, kar se v avtomobilizmu včasih pozna tudi z zamudo. Tisto, kar predstavijo, velja za dobro, zanesljivo. To je marsikdaj prednost pred konkurenco, ki bi rada imela čim prej tisto, kar je tisti hip aktualno.

Foto: Saša Despot Mazda CX-5 Športni terenec CX-5 je lep primer. Po odhodu CX-7 v „pokoj“ je to trenutno edini Mazdin SUV, ki se mu bo zaradi naraščajočih zahtev trga še letos pridružil manjši CX-3. Terenci so priljubljeni, ker so vpadljivi in dobro pregledni, a se peljejo veliko slabše kot karavani, so bolj požrešni in manj agilni. Mazdi je pri CX-5 uspel odličen kompromis vsega zgoraj naštetega, celo ceno in gospodarnost lahko štejemo za sprejemljivo.

Pametna zasnova, sicer "zaspane“ notranjosti

Oblikovalski jezik je povzet po družinskih modelih, zato z obliko niso mogli zgrešiti. Gre za zelo eleganten športni terenec, ki je s kompaktnimi merami presenetljivo okreten, kljub visokemu težišču tudi med ovinki.

Tako kot sem pograjal pri drugih mazdinih modelih zunanje razgibanosti in elegance oblikovalcem ni uspelo prenesti v notranjost. Vse preveč je črnine, ekran na dotik je uporabniku manj prijazen, kot je bolje pregleden samostoječ zaslon, ki smo ga spoznali v mazdi 3. Če jim notranji dizajn ne gre najbolje od rok, pa znajo Japonci dobro premisliti, in tudi narediti uporaben avtomobil.

Foto: Gregor Prebil Mazda CX-5 Prostornosti ne gre oporekati, prav tako pametno zasnovanih odlagalnih površin za plastenke, kozarce in drobnarije. Prostora je veliko, tako na zadnji klopi, kot v prtljažniku, kjer je veliko domiselnih rešitev, ki se jih pri drugih niso znali domislili. Zakaj bi imeli trdo polico, ki je pogosto v napoto, če imamo lahko prekrivni rolo, ki se umika hkrati z odprtimi prtljažnimi vrati. Odlična zamisel! Ravno dno omogoča prevoz neobičajno velikih predmetov, sploh, ker je prtljažnik med večjimi v razredu. Priročno je tudi zlaganje zadnje klopi deljene v razmerju 40:20:40. Klop lahko ločeno podiramo kar s potegom za ročico iz prtljažnika. Mamice bi morale biti zadovoljne, pa čeprav je nakladalni rob pri terencih višji, kot pri karavanih.

Kombinacija zmogljivega 2,2-litrskega turbodizla in odzivnega samodejnega menjalnika je posrečena in tudi štirikolesnega pogona. Avto je agilen in okreten, navora je dovolj za hitre pospeške. Meni osebno je kombinacija pogonskega sklopa bolj všeč kot kombinacija bencinsko gnanega agregata in samodejnega menjalnika. S samodejnim menjalnikom je sicer avtomobil nekaj bolj potraten, predvsem na avtocesti, a je udobje tisto, ki klub dva tisočaka višji ceni na dolgi rok prevlada.