Lahko bi rekli, da je Mitsubishi s space starom, naslednikom tudi v Sloveniji razmeroma popularnega colta, skrenil z dosedanje smeri. Če je colt svojo nabritost izžareval najprej z videzom in šele nasto s prostonostjo in motorjem, je space star ubral obratni pristop. Saj ne, da ne želi delovati sodobno, a medtem ko toyota aygo, renault twingo, citroën C1, hyundai i10, VW up in še kakšen z najrazličnejšimi “obraznimi” grimasami igrajo na čustva, space star v tej druščini deluje kot otrok v vrtcu s pogledom, nerodno uprtim v tla. Tisti veliki spojler nad prtljažnimi vrati tako kar ne sodi poleg.
K takšnemu otroku je ponavadi potrebno pristopiti z drugačnimi prijemi in bolj osebno, ga spodbuditi, da pokaže svoje skrite talente, pa četudi ga sovrstniki zaradi njegove zunanjščine gledajo zviška.
Podobno je s space starjem. Res je, ni nek “šik” presežek, pa čeprav priznam, da mi je v zeleni barvi v nekaj testnih dneh pošteno prirasel k srcu, podobno kot kakšen neškodljivi hrošček. Skromnost je pravzaprav njegova vrlina, saj ga je zaradi tega enostavno upravljati. Nima sicer takšne vrhunske rešitve, kot je zadnji pogon in ultramajhen obračalni krog za decimeter krajšega renault twinga, težko tudi vozi vštric po voznih lastnostih s kakšnim VW upom oziroma dvojčkoma škodo citigo in seatom mii, da ne govorimo o kakšen toyoti aygu in njenem multimedijskem zaslonu ter sposobnosti zunanje preobrazbe. A po prostornosti se prav spodobno odreže (saj je tudi največji med primerjanimi vozili), tudi prtljažnik z 235 litri osnove je čisto povprečen.
Trojček pod pokrovom "seka"
Pa je space star res zgolj avto povprečja, zlate sredine, tiste gole uporabnosti, a bolj malo izrazitosti? Vsaj kar se tiče pogona, nikakor. Zgodba se prične že z učinkovito aerodinamiko, saj je avto zelo “spolzek”, od tod morda tisti kompromisi z izgledom. Testnika je poganjal 1,2-litrski trivaljni bencinar (alternativa je 1,0-litrski motor), ki je presenetljivo odziven na pritisk stopalke, rad se zavrti in ob tistem značilnem zvoku hitro potisne avto proti potovalni hitrosti. Tudi glede tresenja mu ne gre nič očitati. Ker ne gre za turbinsko podprt motor, se razmeroma hitro zadovolji tudi z žejo, pred semaforji pa tiho čaka na zeleno luč.
Motor:1.193 ccm, bencinski, 59 kW (80 KM), 106 Nm pri 4.000 vrt./min.
Poraba na testu:5,8 l/100 km, 100 g CO2/km
Zmogljivosti:180 km/h, 11,7 sek 0-100 km/h
Cena:10.290 €
AvtoTest
Požreti je potrebno enobarvnost armaturne plošče in obilo trde plastike, kar sicer resnici na ljubo ni daleč od povprečja v razredu, a tekmeci jo znajo z različnimi kontrastnimi vložki in barvami narediti precej bolj prijazno in igrivo. “Micka” me je razočarala glede zabavne plati. Ne le, da avto, ki prihaja iz ene najbolj naprednih držav sveta, še ni slišal za kakšen infotainment, tudi sama kakovost klasične naprave je podpovprečna, ko je govora o radijskem sprejemu in podajanju informacij.
Na cesti je space star zvezda tudi kar se tiče agilnosti, razmeroma zmogljiv motor močno pripomore k pozitivni izkušnji. Od tovrstnih avtomobilov nikoli nisem pričakoval preveč v smislu lege na cesti, a se japonček prav dobro odreže in ni v sramoto znamki, ki je izdelala deset generacij slovitega eva.
Tekmecev v razredu je ogromno, po lanskoletnem pravcatem baby boomu je večina izredno sposobnih, vsak ima v rokavu vsaj kakšen močan argument. Twingo, aygo, i10, up, pa tudi citigo ali mii vsak po svoje nagovarjajo tako mlade voznike kot tiste malo starejše, ki potrebujejo drugi avto pri hiši ali pa morda ne potrebujejo več velikega prevoznega sredstva. Zdi se, da space star pade na testu predvsem pri pritegnitvi mladih kupcev, ki se odločajo najprej na podlagi čustev in šele nato vsega ostalega.
Space star je prišel v Slovenijo z veliko zamudo napram nekaterim evropskim trgom, a želi vseeno pobrati svoj košček tržnega deleža. Z začetno ceno testnega avtomobila z 1,2 motorjem pri 10.290 evrih in vključenim za tisočaka popusta je kar konkurenčen, še posebej, ker ima avto s to stopnjo opreme že samodejno klimatsko napravo, senzor za dež, spojler ...