Sloveniji je po nekaj letih spet uspelo ponoviti dosežek pri prometni varnosti.

Pri Evropski komisiji so ob predstavitvi zbranih podatkov prometne varnosti v EU za leto 2018 izpostavili, da je Slovenija med vsemi članicami EU dosegal največji napredek v prometni varnosti. Pri nas je v primerjavi z letom prej umrlo za 13 odstotkov manj ljudi, kar je najboljši rezultat v 28-erici. In če je lansko povprečje smrtnih žrtev v EU 49 ljudi na milijon prebivalcev, potem je Slovenija s 44 mrtvimi na desetem mestu oziroma je uspela priti na rob najboljše tretjine držav. Daleč spredaj glede prometne varnosti so še vedno Velika Britanija (28), Danska (30), Irska (31), Nizozemska (31), Švedska (32) ... Avstrija je bila lani mesto za Slovenijo s povprečjem 46.

Foto: BMW Varna vožnja

Slovenija naredila največji napredek

"Slovenija je dosegla velik napredek pri doseganju varnosti v cestnem prometu, saj se je s 44 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev zdaj znašla nad povprečjem EU, kar predstavlja 13 % zmanjšanje od leta 2017 do leta 2018," so v obrazložitvi zapisali pri Evropski komisiji, a v istem stavku opozorili tudi na majhnost države in spreminjanje podatkov iz leta v leto.

V odzivu na to vest so na Agenciji za varnost prometa za zurnal24.si zapisali, da izražajo zadovoljstvo, da so tudi uradne evropske institucije na najvišjem nivoju, kot je Evropska komisija, prepoznale velik napredek, ki ga s svojim načrtovanim, usmerjenim, odgovornim in kontinuiranim delom izvaja Agencija. "To je skupen rezultat vseh, ki si prizadevajo za boljšo prometno varnost. Izjemno nas veseli, da je napredek viden in izražen tudi skozi uradne in konkretne podatke od leta 2010 dalje, sploh pa v zadnjem obdobju, ko je ta napredek na nivoju Evropske unije še toliko bolj očiten."

Napredek viden čez daljše obdobje

V AMZS pa menijo, da zgolj kratkoročne primerjave ne odražajo dejanskega stanja. "Napredek ali nazadovanje pokaže analiza večletnega obdobja. Če vzamemo za primer leto 2014, ki je bilo z vidika prometne varnosti v Sloveniji res zelo dobro, smo potem imeli dve slabši leti 2015 in 2016. Za Slovenijo je zato zelo spodbudno, da večletna primerjava podatkov (glej graf) kaže, da je naša država na področju prometne varnosti naredila velik preskok in da je trend pozitiven."

Foto: AMZS

V Sloveniji na leto umrlo tudi 700 oseb

Če je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na slovenskih cestah umrlo 700 ali več oseb na leto, v devetdesetih letih približno 500 oseb, ob prehodu v novo tisočletje pa povprečno 261 oseb na leto, v zadnjih letih na slovenskih cestah umre v povprečju 100 oseb ali še manj. "A tudi po najboljšem letu doslej, tj. letu 2018, je žal že v prvih mesecih letošnjega leta prišlo opozorilo, da na cestah varnost ni samoumevna in da si moramo za večjo prometno varnost vseskozi prizadevati," opozarjajo na AMZS.

Tudi pri AVP pravijo, da se zavedajo, se leto 2019 ni začelo spodbudno. Zato v sodelovanju s policijo in drugimi opozarjajo, da je nujno potrebno vzeti v obzir, kot je razvidno tudi iz sporočil Evropske komisije, da se napredek meri na daljše obdobje. Pojasnjujejo, da se znotraj pozitivnega trenda izboljšav zaznavajo tudi občasna medletna nihanja, kar je po njihovem mnenju povsem običajno, ne le v Sloveniji, ampak tudi in drugje v Evropski uniji in po svetu. 

Zato menijo, je treba za dolgoročne ocene pogledati statistiko vsaj enoletnega obdobja, "kjer pa je Slovenija še vedno v trendu kontinuiranega izboljšanja prometne varnosti." Ob tem Agencija še enkrat poudarja in opozarja, da smo za prometno varnost poleg pristojnih uradnih institucij odgovorni prav vsi udeleženci v prometu, torej vsak posameznik, ne glede na to, ali gre za voznike, pešce, kolesarje, motoriste, vsak lahko za svojo varnost največ naredi prav sam.

Še so rezerve

Pri AMZS ocenjujejo, da so možnosti za izboljšave predvsem v večji ozaveščenosti vseh udeležencev v cestnem prometu: vozniki naj dosledno in pravilno uporabljajo varnostni pas, pešci in kolesarji lahko za svojo varnost ogromno naredijo, če, še zlasti jeseni in pozimi, ko so dnevi krajši, kadar je oblačno in megleno, poskrbijo za svojo vidnost (svetla oblačila in odsevna telesa), kolesarji tudi z uporabo kolesarske čelade, velik problem so še vedno alkohol, droge, tudi nezavedanje o vplivu zdravil na vožnjo ter vsi drugi moteči dejavniki med vožnjo, kot so telefon, utrujenost …

Foto: Andrej Leban Opel astra in asistenčni sistemi

Menijo še, da bodo dolgoročno k varnosti pripomogle nove določbe o sistemih aktivne varnosti v vozilih. "V AMZS smo prepričani, da ti sistemi lahko pripomorejo k večji varnosti – če ne preprečijo v celoti, lahko vsaj omilijo posledice prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak voznikov oziroma človeškega dejavnika," so zapisali in dodali, da je ključno, da se voznik zaveda, da so to »zgolj« pripomočki, ki pomagajo k varnejši vožnji, in da je še vedno voznik tisti, ki je s svojim ravnanjem v največji meri odgovoren za varno vožnjo.

Pomembno je, da se tudi vozniki vseskozi izobražujejo, saj lahko le na ta način izkoristijo vse prednosti, ki nam jih prinaša sodobna tehnologija v vozilih, s tem pa tudi prispevamo k večji varnosti. Pri AMZS še menijo, da se moramo podučiti o novostih na področju cestne infrastrukture in prometne signalizacije, hkrati pa ne smemo pa pozabiti še na en del trikotnika prometne varnosti – poleg voznika in vozila je pomembna tudi infrastruktura. "Urejena, varna in vzdrževana infrastruktura je prav tako eden od temeljev varnega, pa tudi hitrega in udobnega odvijanja prometa," še pravijo na AMZS.