Ko voznik sede v avtomobil, ga objamejo sedeži, narejeni v novomeškem TPV, pričvrščeni na podvozje, ki je v dobršni meri sestavljeno iz delov, skovanih v Uniorju. Ko pritisne na gumb za zagon motorja, ukaz prekrmili slovenska elektronika, čepne dizelske svečke iz Hidrie pa v nekaj sledečih delcih sekunde pripravijo motor za zagon. Motor zažene zaganjalnik iz Kolektorja, črpalko električni pogon iz Letrike, v motorju se obrne gred, obdelana s strojem iz Uniorja. Iz te tovarne je tudi električni ojačevalnik mehanizma volana, ki ga je voznik ravnokar prijel v roke. Istočasno zasvetijo najsodobnejša LED-svetila iz Helle Saturnus. Modul za njihovo regulacijo iz Iskre mehanizmov poskrbi, da se snop prilagaja svetlobnim razmeram, najnaprednejši radarski tempomat istega proizvajalca pripomore k varni in udobni vožnji do cilja na pnevmatikah, ki so bile izdelane v Savi Goodyear. Pri tistih najbolj nabritih prav poseben zvočni pečat daje izpušni sistem iz Akrapovića.

Žal avtomobile proizvaja le Revoz

Omenjena in številna druga slovenska podjetja razvijajo in dobavljajo še ogromno različnih sestavnih delov. Na trgu je le stežka najti avtomobil, ki nima vgrajenega vsaj kakšnega slovenskega dela. Da, tudi ferrariji, porscheji, jaguarji in bentleyji so jih polni.

Z izjemo Renaultove tovarne v Novem mestu, kjer bosta že čez nekaj mesecev začela nastajati nova twingo in Daimlerjev smart, v Sloveniji verjetno še dolgo ne bo proizvajalca, ki bi k nam preselil velikoserijsko proizvodnjo svojih modelov. Kljub temu je slovenska avtomobilska industrija že danes izjemno močan partner številnih znamk, tudi tistih, ki od dobaviteljev zahtevajo inovativnost najvišjega ranga in brezkompromisno kakovost.

“Slovenska avtomobilska industrija je v preteklem letu ustvarila za 3,3 milijarde evrov izdelkov in storitev, kar je 21 odstotkov slovenskega izvoza in deset odstotkov bruto družbenega proizvoda,” pravi Dušan Bušen, direktor Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS), ki kot krovna organizacija povezuje domače proizvajalce in jim pomaga pri odpiranju vrat na novih hitro rastočih trgih. Ti so zaradi razmer v Evropi trenutno vitalnega pomena. Prav zato bo dobaviteljem (z izjemo tistih, ki so vezani le na trge Evropske unije) letos uspelo doseči nekajodstotno rast, pravijo pri ACS.

Treba je imeti jasno strategijo

O prihodnosti naših podjetij je prepričan tudi Karlheinz Hell, član uprave znamke Škoda, odgovoren za nabavo, ki je pred kratkim v Mladi Boleslav, središču slovite češke znamke, gostil slovenske predstavnike iz vrst dobaviteljev. Sogovorniki so iskali možnosti za sodelovanje, a do konkretnih dogovorov je še daleč. “Avtomobilska industrija je znotraj sebe izjemno konkurenčna. Če želi neko podjetje uspeti, mora imeti jasno strategijo, kako prodreti s svojimi izdelki in kako si zagotoviti zanesljivo mesto v verigi dobaviteljev.”

“Pri sodelovanju z našimi kupci so zelo pomembne odzivnost, fleksibilnost, inovativnost ter seveda visoka raven kakovosti in strokovnosti,” pravijo v Uniorju, kjer so zaostrene razmere premagovali ne le z optimizacijo stroškov, temveč predvsem z razvojem novih projektov. Tam dobavljajo tudi stroje za obdelavo sestavnih delov motorja in podvozja avtomobila. “Večjih težav nismo čutili,” pa glede krize pravi Marjan Pogačnik, direktor Iskre mehanizmov, kjer so v zadnjih petih letih obseg poslovanja z avtomobilskimi proizvajalci povečali za kar petkrat. Še posebno stavijo na rešitve za premium znamke, ki jih že uporabljajo denimo Mercedes-Benz, Volvo, BMW in Porsche. Med najprodornejšimi podjetji je gotovo Hella Saturnus, kjer nastajajo žarometi za najzahtevnejše stranke.

Optimizem je čutiti

Po mnenju sogovornikov se država premalo zaveda svojega poslanstva pri omogočanju novih poslov. K temu, da k nam ni še enega večjega poslovnega obrata avtomobilske znamke, zagotovo močno prispevajo nestabilne politične razmere pri nas.

Vseeno pa ostaja tudi razlog za optimizem. Pred kratkim je pri Mirni Peči na Dolenjskem odprlo vrata italijansko podjetje za oblikovanje pločevine Cecomp, s katerim se odpirajo tudi številna nova delovna mesta.