Slovenija je med državami, v katerih število prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, v katerih je vsaj eden od udeležencev vozil pijan, v zadnjih letih upada. Vseeno pa so lani policisti za volanom še vedno ustavili kar 12.724 oseb, ki so za volan sedle pijane, začasno pa so odvzeli 6.788 vozniških dovoljenj. Strašljiv je podatek, da je lani na slovenskih cestah kar četrtina (23 od 98) vseh povzročiteljev smrtnih nesreč vozilo pijanih, hkrati so povzročili še 5.677 nesreč s telesnimi poškodbami. 

Tehnologija, ki bi preprečevala pijanim vožnjo avtomobila ali tovornjaka, je že dolgo znana, a le počasi prodira v splošno uporabo. Tako imenovane interlock naprave oziroma alkoholne ključavnice, občutjljive na prisotnost alkohola, so bile predstavljene že v 80. letih prejšnjega stoletja. Medtem ko jih kršiteljem v ZDA in Kanada odvisno od zvezne države lahko sodišča predpišejo za različno dolgo dobo obvezne uporabe, včasih celo doživljenjsko, pa ta način boja proti alkoholu za volanom v Evropo prihaja precej počasneje. To je nedavno priznala tudi evropska komisarka za transport Violeta Bulc, ki je pozvala k bolj zavzetemu odnosu proti alkoholu za volanom, tudi prek novih praks.

Pijani vozniki se bodo bali kode 69

Po podatkih Evropskega sveta za varnost v prometu ETSC interlock naprave uporablja sedem evropskih držav, med drugim so ponekod obvezne za voznike, ki prevažajo nevarne snovi ali potnike. Nazadnje so jih v program rehabilitacije prekrškarjev maja letos uvedli na Poljskem. Poznajo jih še v Belgiji, Danskem, Finskem, Franciji, Nizozemski in na Švedskem. Avstrija, Norveška in Švica pa se že intenzivno pripravljajo na uvedbo. Tudi v Nemčiji že poteka pilotni program, na podlagi katerega bodo uvedli motorno blokado.

Da bodo to čim prej storile tudi druge članice, je EU sprejela direktivo, ki je pričela veljati 15. maja letos in s katero so pri vozniških dovoljenjih uvedli novo kodo 69 z omejeno časovno uporabo za vožnjo vozil, opremljenih z alkoholno zaporo. 

Do leta 2017 se bo menda kaj premaknilo ...

V Sloveniji pa še ni znakov, da bi pristojni organi že razmišljali o napravah, ki dokazano omejujejo pojav pijancev na cesti. Tako so na Ministrstvu za infrastrukturo odgovorili, da so sicer seznanjeni z direktivo in da jo bodo implementirali v pravilnik o vozniškem dovoljenju do predpisanega datuma, to je 1. januar 2017. "Na kakšen način in kdo bo lahko izrekel obvezno uporabo alkoholne ključavnice, še ni znano," dodajajo na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič.

Na javni agenciji za varnost v prometu (AVP) sicer nekaj izkušenj z interlock napravami že imajo, nenazadnje jih imajo nameščene v vsa svoja službena vozila. Že leta 2009 so skupaj z avtobusnim podjetjem Alpetour izvedli pilotni projekt, ko so v avtobuse namestili interlock naprave. Vzporedna anketa med šoferji in potniki je kazala zelo pozitivne odzive in sprejemljivost alkoholnih ključavnic. Lani pa so izvedli raziskavo, v kateri se je 85 odstotkov vprašanih strinjalo, da bi morali imeti alkoholni prekrškarji v vozilih nameščene alkoholne ključavnice.

A se je od takrat dalje premaknilo zelo malo, čeprav Vesna Marinko iz AVP pravi, da so že večkrat poslali na ministrstvo predloge za uvedbo ključavnic. Ministrstvo bi moralo v ta namen pripraviti spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, kar bi omogočilo, "da voznikom prekrškarjem v rehabilitacijskih programih – programih zdravljenja, v kolikor bo sodišče to ocenilo, namesti alkoholna ključavnica." 

andrej.leban@zurnal24.si