Nova slovenska vlada, ki v koalicijski pogodbi nizkoogljični mobilnosti ni namenila praktično nobene konkretne besede, si lahko oddahne, saj je septembra objavljena evropska direktiva o uvajanju čistejših virov energije v promet izgubila velik del ambicioznosti, ki so jo skozi prvotne osnutke nakazovali predvsem jasni cilji glede promocije alternativnih virov.

Tako je bilo za Slovenijo sprva predvideno, da bo morala do leta 2020 vzpostaviti mrežo kar 26.000 polnilnih postaj za električne avtomobile, od katerih bi jih bila 3.000 javno dostopnih, ambiciozno bi se morala država lotiti tudi vzpostavitve mreže polnilnic za CNG plin (metan) in vodik.

Svet EU in Evropski parlament pa sta predlog direktive skozi proceduro izdatno preoblikovala, tako da je iz končnega besedila predvsem zaradi pritiska držav izginil tudi najbolj sporni del z navedbo števila električnih polnilnih postaj za vsako članico posebej. Sprejeto besedilo članice in s tem Slovenijo le še obvezuje, naj sprejmejo jasne načrte o vzpostavitvi mreže do 2020, da bodo lahko električna vozila brez težav vozila "vsaj" po mestih in primestju. Idealno naj bi na 10 električnih vozil prišla ena polnilnica, direktiva posebej nalaga uvedbo enotne vtičnice. Glede vodikove tehnologije je uvajanje omrežja postala stvar vsake članice posebej in njenih interesov. Se pa tu postavlja vprašanje, ali bo imela država zaradi odvisnosti med številom e-vozil in polnilnic sploh interes po spodbujanju električnih avtov. 

"Cesar zaradi članic ostal gol"

Takšna ohlapna pravila so razočarala vse, ki si prizadevajo za čim hitrejšo uvajanje čistejšega prevoza, saj zaradi transporta onesnažen zrak letno "pobere" kar 130.000 Evropejcev.

"Dolgoročna strategija EU je, da bi do 2050 zmanjšali izpust CO2 za 80-95 odstotkov, a zadnje dogajanje te načrte ogroža," so prepričani v skupini Transport & Environment. Razvoj e-mobilnosti se bo po članicah razvijal  z različnim tempom, o morebitnih popravkih pa bodo lahko spet najprej razpravljali šele leta 2017, opozarjajo v skupini.

Predstavnik združenja Greg Archer je za AutoExpress dejal, da direktiva klasičnim naftnim derivatom še naprej jasno priznava vodilni status, medtem pa EU na leto za njihov uvoz namenja 300 milijard evrov. "Žalostno je, da je cesar ostal brez oblačil zgolj zato, ker se članice niso želele zavezati k jasnim obvezam za izgradnjo nizkoogljične infrastrukture." Izpostavlja še, da Evropa zapostavlja ogromne razvojne potenciale, ki bi prinesli s seboj ogromno delovnih mest.

"Kakšne so bile zahteve v prvotnem predlogu direktive, niti ni relevantno, ker je to bil samo predlog Evropske komisije, ki ni bil za nikogar zavezujoč," so za zurnal24.si pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga zadnji mesec vodi Peter Gašperšič. Zagotovili so, da so novo direktivo že preučili, niso pa pojasnili, kdaj lahko pričakujemo sprejetje obvezne strategije.

Poročilo: V Sloveniji je tako, ker ji nič ne grozi

Prav pomanjkanje vizije uvajanja obnovljivih virov je ena od največjih slabosti Slovenije, ugotavlja na začetku oktrobra objavljeno poročilo EU Tracking Roadmap, ki Slovenijo uvršča med skupino 14 članic, ki do 2020 ne bodo uspele uresničiti zadanih obljub o uvajanju obnovljivih energetskih virov. To bosta sicer po dosedanjem napredkui sodeč zmogli denimo tako Avstrija kot Italija, pa celo Bolgarija, Romunija, Ciper in Estonija.

Slovenija sodeč po tem uradno z blagoslovom Bruslja opremljenem poročilu, ki so ga za našo državo pripravili na tehnični univerzi na Dunaju, zamuja za cilji pri uvajanju obnovljivih virov za pridobivanje elektrike in toplote, največji zaostanek pa je prav pri transportu.

Poročilo med temeljnimi vzroki izpostavlja, da si Slovenija zamude lahko privošči, saj ji zaradi tega ne grozijo nobene konkretne posledice. "Osnovni razlog za zaostanek pri e-mobilnosti je pomanjkanje splošne strategije in povezane povezovalne sheme. Čeprav Slovenija še ima nekatere obrate za proizvodnjo biogoriv, pa je večina že prenehala delovati zaradi pomanjkanja zanimanja. O tem področju ne teče nobena javna razprava. Obstajajo sicer majhni pilotni projekti na lokalni ravni, ponavadi glede promocije električnih avtomobilov ali javnih avtobusov na plin," piše v poročilu.

Gaberšček: "Vsaj v pravo smer"

Miran Gaberšček iz Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije (Conot), ki deluje v okviru Kemijskega inštituta v Ljubljani, že dlje časa opozarja, da Sloveniji najbolj primanjkuje prav strategije, kako bi povezali jutrišnjo stvarnost in izredno plodno domačo raziskovalno dejavnost na področju rešitev za električna vozila.

Vseeno pravi, da je pozitivni vidik direktive vsaj za silo poenoten nadaljni razvoj alternativnih pogonov v Evropi in da se iz lokalnih pobud sedaj izgradnja infrastrukture seli na vseevropsko raven. "Zaveze sicer niso tako velike kot bi si želeli, vendar pa gredo v pravo smer. Pričakujemo, da bo z dejanskim porastom alternativnih tehnologij prišlo do novih, boljših in bolj zavezujočih direktiv že v bližnji prihodnosti."

Gabešček, ki je bil ena od gonilnih sil za lansko otvoritev prve vodikove polnilnice pri Bledu, za zdaj le upa, da bo Slovenija v bodoče dejavno podpirala to naravi izredno prijazno alternativno gorivo. Direktiva jo namreč k temu ne zavezuje.