Če je bil lanski izostanek v Sloveniji še logičen, saj se tovrstni dogodki po navadi organizirajo na dve leti, pa je letošnji izostanek manj razumljiv. Navsezadnje Slovenci na leto pokupimo 60.000 novih avtomobilov, sosednji Hrvatje pa kljub 4,5-milijonskemu trgu le za kakšno tretjino več. Vendar hrvaški primer kaže, da so se pri njih organizatorji zadeve lotili na pravem koncu, saj znajo pritegniti tako razstavljavce kot obiskovalce. V petek bo tako zagrebški salon za obiskovalce znova odprl vrata in verjetno bodo organizatorji zlahka ponovili uspeh izpred dveh let, ko je na 70.000 kvadratnih kilometrih razstavljalo prek 600 razstavljavcev iz 30 držav.

Kje najti denar?
Mirko Fifolt iz Sekcije za osebna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, ki je leta 2006 organizirala sicer po obisku zelo uspešen avtosalon v Celju, je pojasnil, da težave z organizacijo avtosalona v Sloveniji tičijo v samem financiranju dogodka.

Medtem ko salon pri sosedih v celoti organizira in tudi financira družba Zagrebški velesejem, pa pri nas finančno breme v celoti pade na ramena domačih avtomobilskih zastopnikov, ki so morali v celjskem primeru sami plačati najem in promocijo svojega prireditvenega prostora.

Prihodnje leto želje uslišane?
Pogovori o organizaciji salona za prihodnje leto se bodo začeli v prihodnjih tednih, ne glede na željo slovenskih ljubiteljev pločevine pa je znova vse v rokah uvoznikov. Za skromno uteho tako ostane le sejem Avto in vzdrževanje, ki bo na celjskem sejmišču potekal med 10. in 13. aprilom.